Spoštovani.

Že na 31. izredni seji Državnega zbora 5. maja letos, na kateri se je obravnavalo stanje v Slovenski vojski, sem predstavila stališče, da se Vlada zaveda, da spremembe v širšem varnostnem okolju zahtevajo oblikovanje celovitih sistemskih rešitev, s ciljem zagotovitve učinkovitega in vzdržljivega obrambnega sistema, ki bo zagotovil ustrezno raven obrambne sposobnosti države. Takrat sem poudarila, da Ministrstvo za obrambo v tem okviru deluje v treh smereh. Prvič, pripravlja se strateški pregled obrambe. Drugič, pripravlja se prenova normativnih dokumentov, od katerih je predlog zakona v obravnavi, že v javni obravnavi, zakona o obrambi že v javni obravnavi, hkrati pa se pripravljajo spremembe zakona o službi v Slovenski vojski. In tretjič, skupaj z zavezniki bo oblikovan nov paket ciljnih zmogljivosti v Natu.

Poleg navedenega sem poudarila, da je zaustavitev padca obrambnih izdatkov in njihovo postopno zviševanje cilj, ki ga bo vlada zasledovala v srednjeročnem obdobju in je zajet tudi v srednjeročnem obrambnem programu za obdobje 2016-2020. V nasprotju s trditvami predlagateljev te izredne seje, ki trdijo, da odgovorni ne storijo ničesar, vas lahko obvestim o pomembnem napredku na vseh navedenih področjih. Seveda pa vseh težav, ki so se nakopičile v obrambnem sistemu ni mogoče rešiti takoj.

Prav tako sta javnofinančni okvir in sistem plač v javnem sektorju dva pomembna okvira, znotraj katerih se nahaja tudi Slovenska vojska.

Danes lahko poročam, prvič, da je strateški pregled obrambe 2016 zaključen in da so predlagani ukrepi v medresorskem usklajevanju. Na podlagi analiz, ki zajemajo tudi kadrovsko področje v Slovenski vojski, so bile oblikovane zaključne ugotovitve ter pripravljeni predlogi ukrepov, ki bodo v postopek obravnave na Vladi posredovani predvidoma v mesecu decembru.

Drugič, glede prenove normativnih dokumentov, zaključena je bila javna obravnava zakona o obrambi ter medresorsko usklajevanje. Z osnutkom zakona smo seznanili že pred poletjem tudi poslanske skupine in z nekaterimi med drugimi tudi z SDS opravili sestanke na to temo. Nov zakon o službi v Slovenski vojski je tudi pripravljen, in bo naslednji četrtek najprej predstavljen sindikatom, saj želimo z njimi naprej uskladiti določene rešitve.

In tretjič, pri usklajevanju novih ciljev zmogljivosti smo v t.i. tretji fazi obrambnega načrtovanja, ko se oblikuje cilje zmogljivosti Nata. V septembru smo sprejeli formalni predlog ciljev, na podlagi katerih je opravljane analiza. Naš odgovor bo poslal v Nato v začetku decembra, v januarju pa bo v Ljubljani potekalo bilateralno usklajevanje.

Vlada sledi tudi cilju zaustavitev padanja obrambnih izdatkov in postopno zviševanje sredstev, saj se v proračunih za naslednji dve leti področju obrambe daje prioritete. Sredstva se v letu 2017 zvišujejo za 22 milijonov evrov ter v proračunu za 2018 še 22,8 milijona evrov glede na predlog za leto 2017. Torej, skupaj v dveh letih za 67 milijonov evrov. Za Slovensko vojsko bo od tega zagotovljenih v 2017 dodatnih 19 milijonov, v letu 2018 pa še dodatnih 18 milijonov, kar v dveh letih pomeni 55 milijonov evrov. Za zviševanje finančnih sredstev za Slovensko vojsko bo vplivalo tudi na položaj njenih pripadnikov. Za izboljšanje pripravljenosti Slovenske vojske pa so bili v letu 2016 izvedeni eni konkretni ukrepi. Na kadrovskem področju so bili sprejeti ukrepi, usmerjeni v izboljšanje stanja popolnitve Slovenske vojske ter v pomlajevanje strukture. Na področju logistike, je bila nabavljena določena medicinska oprema, JRKBO oprema, oprema za neeksplodirana ubojna sredstva, 1200 kompletov bojne uniforme, tisoč zaščitnih jopičev, glušniki za zaščito sluha, elektronska komunikacijska oprema ter brezpilotna letala z izgradnjo modula ISTER(?) v motorizirani bataljonski bojni skupini.

Na področju usposabljanja, so bile s ciljem dviga strelske usposobljenosti izvedene spremembe na področju izvajanja streljanj, izvaja se aktivnosti, s ciljem podpore jamstvenim ukrepom zavezništva, skozi vaje in kolektivno usposabljanje za dvig interoperabilnosti. Povprečno število dni terenskega usposabljanja na pripadnika Slovenske vojske se je zvišalo in bo v letu 2016 preseglo normativni kriterij 7 dni. Ustrezna ureditev položaja pripadnikov Slovenske vojske je eden izmed ciljev, ki jih pri urejanju stanja v Slovenski vojski zasleduje Vlada. Skozi prenovo sistemske zakonodaje na obrambnem področju se načrtuje nadgradnja obstoječih rešitev v zvezi s položajem pripadnikov, predvsem v tistih delih, kjer so se pokazale določene pomanjkljivosti in kjer je bilo ugotovljeno, da določene specifičnosti, kot so sklepanje pogodb za določen čas, pravice po dopolnjenem 45. letu starosti, omejitve ter prepovedi in podobno, za pripadnike niso ustrezno rešene in ne delujejo stimulativno pri zaposlovanju v Slovenski vojski. Že večkrat sem tudi sama poudarila, da je ureditev ustreznega statusa vojakov eden od pogojev za kadrovsko popolnjevanje in konsolidacijo Slovenske vojske. Če se je pred leti za Zakon o službi v Slovenski vojski uspelo doseči pozitivne učinke pri pridobivanju in nagrajevanju kadra, jih je kasnejša finančna kriza praktično izničila. Restrikcije pri nadurah, potnih stroških, nagradah za podaljševanje pogodb, nagradah pogodbene rezerve in pripadnikov na služenju vojaškega roka, ki so bile pretežno uvedene leta 2012, so pustile globoke posledice v vseh strukturah Slovenske vojske, ki jih je mogoče odpraviti le postopoma. Ob tem pa je treba ponovno povedati, da socialnega položaja vojakov ne opredeljuje samo plača, čeprav gre za najpomembnejši element. Vojaški poklic je zahteven in specifičen. Strinjam se z vsemi tistimi, ki trdijo, da položaj vojakov ni ustrezno urejen, hkrati pa bi rada poudarila, da je po drugi strani socialni položaj vojakov enako slab kot socialni položaj vseh tistih javnih uslužbencev s primerljivo ali nižjo stopnjo izobrazbe. To je posledica nizkih plač v enotnem plačnem sistemu. Povprečna plača vojaka je v prvi polovici leta 2016 znašala 1.085,30 evra bruto ali 750,53 neto. Sicer pa povprečna plača v Slovenski vojski znaša 1.726,68 evra bruto oziroma 1.126,89 neto. Nobeden od vojakov ne prejema minimalne plače, prejemajo pa jo civilne osebe v Slovenski vojski v skupini J. Število pripadnikov, ki so uvrščeni nižje od 20. plačnega razreda, je trenutno 227 in ne 1.200, kot je navedeno v zahtevi predlagateljev. Število pripadnikov na minimalni plači pod 15. plačnim razredom pa se giblje med 81 in 93. Za izboljšanje plač in posledično večjo stimulativnost vojaškega poklica smo izvedli že znotraj veljavne zakonodaje kar nekaj ukrepov. Tako smo izplačevanje dodatka po 59. členu Zakona o službi v Slovenski vojski uskladili z zakonskimi določbami. Obseg izplačevanja tega dodatka je zaradi spremembe izplačevanja in migrantske krize od milijona v letu 2015 poskočil na 4,5 milijona v letošnjem letu. Prejemajo ga med drugim vsi pripadniki, ki so angažirani pri pomoči Policiji, pri obvladovanju migrantske problematike. Pogodbe za zaposlitve sklepamo tudi za obdobje 10 let. Izplačujemo nagrade tako za sklenitev pogodbe, za 10 let 5 povprečnih plač ter za 5 let 1 povprečno plačo, pa tudi za njeno podaljšanje. V Slovenski vojski se od 1. 3. 2016 izplačujejo odrejene nadure in ure prerazporejenega delovnega časa, ki jih pripadniki ne izkoristijo v 6-mesečnem referenčnem obdobju. Plačna masa je letos v Slovenski vojski glede na preteklo leto višja za 17 milijonov evrov, pri čemer je upoštevano tudi angažiranje vojske pri migrantski problematiki. Seveda pa po povečevanje plačne mase takoj odpira vprašanje razmerja s stroški operativnega delovanja in investicijami. V zvezi z urejanjem plač primerljivih poklicnih skupin je Vlada 3. 6. letos upoštevaje stavkovni sporazum med Vlado, Policijskim sindikatom in Sindikatom policistov imenovala medresorsko delovno skupino za pripravo poročila o primerljivih delovnih mestih policistov s finančnimi posledicami in predlogi rešitev za odpravo plačnih anomalij. V tem okviru so bila obravnavana tudi delovna mesta pripadnikov Slovenske vojske. Vlada je naložila medresorski delovni skupini za odpravo anomalij pri vrednotenju in nazivov v plačnem sistemu javnega sektorja, da obravnava ugotovitve iz poročila ter do konca letošnjega leta Vladi predloži zaključno poročilo. Prizadevamo si, da bi se plačni razredi pripadnikov Slovenske vojske uskladili z novimi plačnimi razredi policistov po sklenitvi stavkovnega sporazuma in glede na spremembo Zakona o organiziranosti in delu v Policiji. Včeraj smo v vladni postopek vložili spremembo Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede, kjer se za dva plačna razreda predlaga povečanje plač vojaškim osebam do čina stotnik, kar bo imelo vpliv na plačno maso v višini 7,8 milijona evrov letno. S tem bi zagotovili primerljivost, ki je bila vzpostavljena v letu 2007 oziroma v 2008 s policisti. Obžalujem vsak primer, ko se mora kateri koli državljan Republike Slovenije zaradi svojega socialnega položaja po pomoč zatekati k humanitarnim organizacijam. Posebej se mi zdi nesprejemljivo, da so se prisiljeni takšne pomoči poslužiti zaposleni za polni delovni čas, vključno z zaposlenimi v Slovenski vojski, seveda pa se v vsakem sistemu lahko znajdejo posamezniki na socialnem robu iz različnih razlogov na katerih delodajalec pogosto nima neposrednega vpliva. Kljub večkratnim pojasnilom se v zvezi z delitvijo socialne pomoči, s strani Karitasa, vojaškega vikariata v gradivu predlagateljev navaja posplošene podatke s katerimi se poskuša ustvarjati vtis, da skoraj vsi vojaki prejemajo pakete Karitasa, kar ne drži. Po podatkih Karitasa vojaškega vikariata v Slovenski vojski njihovo pomoč prejema okoli 100 posameznikov in družin, ki so se znašli v finančni stiski zaradi daljšega bolniškega staleža, pripadnike katerih partner je izgubil službo, pripadnike, ki imajo številčno družino, tri ali več otrok, družine, ki so jih prizadele naravne nesreče, civilne osebe zaposlene v Slovenski vojski z zajamčenim osebnim dohodkom in nekateri upokojenci.

Dovolite, da se na kratko dotaknem še socialnega dialoga s sindikati. Postopek pridobivanja in obravnavanja mnenja reprezentativnih sindikatov na obrambne področju ureja četrti odstavek 100. člena Zakona o obrambi in sicer: "Če je z zakonom ali kolektivno pogodbo ali pogodbo med ministrstvom in reprezentativnim sindikatom določeno, da mora minister pred odločitvijo pridobiti mnenje reprezentativnega sindikata mora predlog odločitve ali akta o mnenju sindikata poslati in določiti razumen rok za oblikovanja mnenja, ki pa ne sme biti krajši kot 15 dni, praviloma. Če minister ne uspe doseči uskladitve predloga odločitve z mnenjem sindikata, lahko sprejme neusklajeno odločitev, vendar mora pisno obrazložiti razloge, zaradi katerih ni bilo upoštevano mnenje sindikata, in s tem seznaniti sindikat." Podoben postopek pridobivanja mnenja ureja tudi 26. člen Zakona o javnih uslužbencih.

Tudi iz sklenjenih pogodb med ministrstvom in sindikati ne izhajajo drugačne obveznosti ministrstva. Na ministrstvu za obrambo pri usklajevanju predpisov in drugih aktov dosledno upoštevamo določbo četrtega odstavka 100.b člena ZObr, ki določa okvir za vodenje socialnega dialoga pri sprejemanju predpisov na obrambnem področju zato je priporočilo nepotrebno. Hkrati pa je treba dodati, da niti določba ZObr niti 26. člen Zakona o javnih uslužbencih ne določata pravice do kolektivnega dogovarjanja na obrambnem področju. Pri pripravi novega Zakona o obrambi smo predlog najprej predstavili sindikatom in se začeli z njimi usklajevati. Enako bo tudi z novim Zakonom o službi v Slovenski vojski, o smo najprej povabili sindikate v četrtek naslednji teden, da jim predstavimo nove rešitve in z njimi bomo poskušali tudi v največji možni meri uskladiti.

Žal pa nekateri od njih, namesto vsebinskih zahtev raje izpostavljajo formalne, proceduralne razloge, ter se usklajevanje nekaterih pomembnih predpisov kot je na primer prej omenjena sprememba plačne uredbe Slovenske vojske niti ne udeležujejo.

In, če se dotaknem še predloga za pripravo Zakona o odpravi škodljivih posledic ostaja naše mnenje nespremenjeno. Priporočilo je glede na sodno prakso nesprejemljivo. Niti Zakon o obrambi niti Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne določata prisilnega upokojevanja na obrambnem področju temveč le prenehanje delovnega razmerja na obrambnem področju kar je bistvena razlika. Vsak posameznik pa se lahko odloči ali se bo poklicno upokojil ali bo to pokojnino uveljavil ali ne.

Da v konkretnih primerih ne gre za nezakonito in neustavno odpuščanje vojaških oseb potrjuje tudi sodna praksa. Poudariti je treba tudi, da je Ustavno sodišče v postopkih za oceno ustavnosti ugotovilo, da predlagatelja sindikata nista izkazala pogojev ogroženosti pravic pripadnikov Slovenske vojske, zaradi česar je obe zahtevi zavrglo. Iz novele ZPIZ v letu 2015 smo določilo glede poklicnega upokojevanja, ki je bilo izpostavljeno v letu 2012 na naš predlog tudi spremenili in upokojevanje izenačili z ostalimi primerljivimi poklici.

In na koncu naj zaključim, Vlada Republike Slovenije meni, da je glede na predstavljene aktivnosti, ki jih že izvajamo, predlagano priporočilo nepotrebno oziroma v delu, ki se nanaša na pripravo predloga Zakona o odpravi škodljivih posledic po njihovem mnenju nezakonito in neustavno predčasno odpuščenih vojaških oseb nesprejemljivo in ga zavrača. Sama pozdravljam vsako razpravo, ki gre v to, da se izboljša stanje v Slovenski vojski, na obrambnem sistemu, da se izboljša položaj pripadnikov in pripadnic Slovenski vojski. Zagotovo pa pričakujem tudi po tem, ko bomo obravnavali konkretne rešitve, ko bo dana možnost, da sooblikujemo posamezne člene, konstruktivno sodelovanje tako kot danes tukaj na seji.

Hvala.