Hvala za besedo, predsednik, spoštovana ministrica, general Osterman, spoštovane kolegice in kolegi.

Današnja seja poteka na temo, ki je iz meseca v mesec bolj aktualna. Na katastrofalno socialno stanje v vojski v Poslanski skupini SDS opozarjamo že od začetka mandata te Vlade, ko se je trend odhodov iz Slovenske vojske še dodatno obrnil navzdol in ko so razlogi za odhode postajali vse jasnejši in odmevnejši. Trenutno socialno stanje je katastrofalno in daleč največji dokaz za to je število odhodov iz Slovenske vojske v zadnjem času, ki je v porastu in razmerje odhodov in prihodov kljub nasprotnim trditvam ministrice Katičeve še zdaleč ni stabilizirano. V stališču, ki gaje podal predsednik države gospod Pahor je zapisano, da je Slovenska vojska v samo lanskem letu zapustilo kar 540 pripadnikov. Pripadniki Slovenske vojske ki delajo v vojašnicah v Celju in Mariboru opisujejo trenutno stanje kot eksodus zaposlenih v Avstrijo zaradi prenizkih plač zaradi česar težko preživijo sebe in družino v regiji, kjer je brezposelnost visoka in je marsikateri partner vojaka brez službe. Več kot 100 pripadnikov Slovenske vojske je, kot smo lahko zasledili v medijih, prejelo humanitarno pomoč v obliki najosnovnejših sredstev za preživetje. Drznem si trditi, da je Vlada Republike Slovenije v oskrbo migrantov, ki so nelegalno prečkali ozemlje Republike Slovenije in med tem uničevali vlake in drugo opremo ter nehvaležno po tleh metali hrano vložila neprimerno več napora, skrbi in sredstev kot v lastne države, ki na svoji delovni uniformi vsak dan nosijo simbole države, ki mnogi med njimi za pošteno delo ne omogoči več človeka vrednega preživetja.

Okoli tisoč 200 zaposlenih v Slovenski vojski je uvrščenih okoli 20. plačilnega razreda, da boste imeli predstavo. Vojak začetnik v 19. plačnem razredu ima 890 evrov bruto plače oziroma okoli 620 evrov neto plače. Vojak v pehoti z več kot 10-letnimi izkušnjami je v 21. plačilnem razredu in zasluži malce manj kot 700 evrov neto. Še za ekonomskega migranta, ki je prosilec za azil Vlada nameni več denarja mesečno kot za plačilo vojaka, kar je absurdno. Zaradi plačne politike na Ministrstvu za obrambo se nadure skorajda nikoli ne izplačujejo. Področje obrambe je tudi glede nadur urnikom v javni upravi. Pripadniki prejemajo presežke opravljenih ur v obliki kompenzacijskih ur, ki jih nato koristijo med tednom, v skladu z ukazom nadrejenega. Na blagajni v trgovini pa se plenic za dojenčke na žalost ne da plačati s kompenzacijskimi urami. Trditev sekretarja Bizjaka, da se sedaj po 6 mesecih kompenzacijske ure izplačujejo je čisto zavajanje, saj je nadrejenim ukazano, da morajo vojaki, razen v ekstremnih pogojih, vse ure koristiti preden jim po 6 mesecih zapadejo.

Trenutno so v Slovenski vojski, kljub dodatnim napotitvam v Sredozemlje in Irak zmanjšuje število pripadnikov na misijah v tujini, na primer na Kosovu. Misije, ki so predstavljale socialni korektiv so sedaj vse težje dostopne in tako se katastrofalno stanje v Slovenski vojski še slabša. Dodatno k slabemu socialnemu stanju prispeva pomanjkanje denarja na ministrstvu za opremo, ki bi bila bolj varna in prijazna do vojaka. Vojak si tako iz že sedaj nizkih plač sami kupujejo nahrbtnike, obutev, rokavice, oblačila za hladno vreme in podobno. Med migrantsko krizo se je pokazalo žalostno stanje na področju obrambe ko so vojaki za krizne primere prijeli razpadajočo opremo za nadzor množic. S tem smo bili seznanjeni člani Odbora za obrambo tudi na terenu s strani pripadnikov in pa tudi poveljujočih.

V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da bi si, če bi imeli vojaki višje plače sami kupili še ta zaščitna sredstva. V zadnjih letih Ministrstvo za obrambo več sredstev namenja za oglaševalske kampanje na radiu, televiziji, internetu in drugod. Potencialnim vojakom sporoča, da je delo v vojski častno, da je polno izzivov in osebnega zadovoljstva. Kar reklama ne pokaže je stanje na vojakovem računu 5. v mesecu. Ne pokaže niti vojaka, ki prejema pakete dobrodelne moči. Ne pokaže vojaka, ki ga za mizerno plačo nikoli ni doma. Namesto, da Ministrstvo za obrambo zapravlja milijone evrov za oglaševalske kampanje, ki očitno nimajo haska, naj raje denar nameni za dvig plač vojakov in izplačilo nadur za vsako dodatno oddelano uro. Na tak način se bo marsikateri mlad fant ali dekle raje pridružil vojski, pa tudi tisti, ki so že sedaj zaposleni, bi svoje delo opravljali bolje in z večjim zadovoljstvom.

Kljub zavajajočim trditvam sekretarja Bizjaka in ministrice Katičeve socialnega dialoga med sindikati in ministrstvom ni, saj pogovori o načinu registracije delovnega časa sindikalnih delavcev ne morejo biti del socialnega dialoga. Odločitve pogajanj med Vlado in sindikati vplivajo na plačno politiko v vojski, kljub temu, da se sindikati obrambnega sektorja z vsebinskimi zaključki pogajanj niso strinjali. Predstavniki vojaških sindikatov že skoraj leto in pol ne morejo več sodelovati na formalnih in neformalnih pogajanjih z Vlado, kar pomeni, da je možnost kakršnegakoli dogovora med Vlado in vojaki enaka ničli. Potrebna je takojšnja vključitev sindikatov v pogajanja z Vlado, saj bodo le tako lahko izpogajane rešitve tudi v dobro obrambnega sektorja, ne samo učiteljev in drugih zaposlenih v javnem sektorju.

Varnostne razmere v naši bližnji in daljni okolici se slabšajo iz dneva v dan. Razmere se slabšajo v vzhodni Evropi, na Bližnjem vzhodu, v Turčiji, Sredozemlju, Afriki in drugod. Ustanavljajo se Natove sile za hitro posredovanje, zavezniki krepijo svojo prisotnost na Baltiku, Vlada pa stoji križem rok in ne uredi osnovnih pogojev za življenje vojakov, ki nas bodo v primeru poslabšanja razmer morali braniti. Ne samo to, zaradi slabih pogojev je odhodov iz dneva v dan več in upravičeno se lahko vprašamo, ali nas bodo v primeru oboroženega konflikta branili generalštabni podčastniki in častniki, ker če se bodo stvari nadalje v to smer odvijale, v katero gredo sedaj, bodo čez nekaj let samo še oni zaposleni v vojski, bojne enote pa bodo prazne. Varnost je dobrina, ki se je ne da nenadoma vzpostaviti takrat, ko so krizne razmere v polnem razmahu. V času relativnega miru je treba vojsko usposobiti, jo opremiti, plačati in pripraviti na boj. Mizerno plačani vojaki in nizka morala, ki iz tega izhaja, močno spodkopava obrambne sposobnosti države, Republike Slovenije. Boj za boljše socialno stanje v Slovenski vojski ne bi smel biti boj Slovenske demokratske stranke, temveč bi si Vlada morala za čim boljše socialno stanje v vojski iskreno prizadevati, ne pa da tako na Odboru za obrambo kot v Državnem zboru naše pozive in predloge za izboljšanje stanja nenehno zavrača. Predsednik Vlade dr. Miro Cerar se je med intervjujem na komercialni televiziji ta teden pohvalil, da smo z njegovo Vlado ponovno postali kredibilen sogovornik v mednarodnih povezavah in da naša beseda zopet nekaj šteje. Z manj kot 1 % BDP, namenjenega za vojsko - in vojsko, ki jo bosta, očitno, čez nekaj let po velikosti prehitela celo Luksemburg in Malta -, je dejstvo, da bo ta kredibilnost, če jo bo pod to Vlado v Natu dejansko sploh še kaj, dokaj hitro izpuhtela. Pred meseci je Vlada Republike Slovenije ugodila zahtevam policistov. Ta teden je to storila v primeru zdravnikov. Kolegice in kolegi, kdaj pridejo na vrsto vojaki? Na katastrofalno stanje v Slovenski vojski opozarjamo že od začetka mandata te Vlade, pa se zdi, da tako pozivi opozicije kot strokovne javnosti pri Vladi ne zaležejo. Denar se pri Vladi najde za vse, razen za tiste najslabše plačane in tiste, ki so pripravljeni na ukaz postaviti svoje življenje za državo, za njene državljanke in državljane na nitke.

Kolegice in kolegi! Več kot dovolj razlogov je, da smo predlagali sklic izredne seje Državnega zbora, ki bo minila samo z razpravo, žal pa se ne bomo razšli s konkretno sprejetimi sklepi. Čez dober mesec bo tu novo leto 2017. Ministrica je rekla, da bodo nekatere stvari do konca decembra urejene. Do konca decembra tako v Slovenski demokratski stranki dajemo čas, da se seznanimo z dokumenti, ki jih je ministrica obljubila, in z dokumenti, ki se trenutno pripravljajo. Kot sem bil seznanjen, naj bi do konca decembra dobili tudi Zakon o obrambi. No, in kako je s tem? Niti še ni bilo nobenih predlogov za srečanje v poslanskih skupinah, tako verjetno Zakona o obrambi in Zakona o službi v Slovenski vojski ne bo. Kljub temu, če bi slučajno enkrat v prihodnosti dobili ta zakon, če bo tak kot osnutek, ne izboljšuje stanja v Slovenski vojski, ampak trenutni položaj, kakršen je, uzakonja. To se pravi, ne gledamo naprej, ne vidimo naprej, gremo v nasprotju z vsemi srednjeročnimi in dolgoročnimi programi in pač stanje kakršno je opravičujemo. Pogovarjamo se o proračunih za obrambo za prihodnje dve leti. Naslednje leto bo vojska dobila dobrih 18 milijonov evrov več za nekaj škornjev, za nekaj bojnih uniform. Kaj pa je z opremo? Kaj pa je z vsem ostalim? Ne samo, da vojski pada morala zaradi tega, ker v vojski ni stimulativne plačne politike. Vojski pada morala tudi zaradi tega, ker ni potrebne opreme, ker ni sodobne opreme, ker ko se pogovarjaš z vojaki, ko gredo na misijo v tujino, lahko en dan potem, ko greš z njimi na kavo, poslušaš samo kaj so videli, kako so oboroženi bili njihove kolegice in kolegi iz zavezniških vojsk, in da jih je sram, da morajo s takšno opremo predstavljati državo v tujini. Na to je verjetno mislil predsednik Vlade, ko je govoril o tem kako smo si dvignili ugled v tujini. Na štajerskem se odpre še kakšna firma, kakšno podjetje, ki bo zaposlilo nekaj sto ali tisoč ljudi, bodo odšli še tisti, ki sedaj za mizerne plače delajo v 72. brigadi Slovenske vojske. Čedalje več je odhodov ne samo tistih, ki prejemajo mizerne plače, ampak tudi tistih z visokimi izobrazbami, tudi tistih, ki so se šolali na elitnih vojaških šolah v tujini, ampak če si z elitno vojaško šolo v tujini, 5 let na činu poročnika, vodiš vod, logično, da boš šel, ko ti bo nekdo ponudil tisoč 500 evrov plače, neto, ker pač delodajalci se zavedajo kakšne izkušnje imajo častniki Slovenske vojske, sploh tistih, ki potrebujejo kader za pospeševanje procesov, itn., da potrebujejo kader, ki ima odlične vodstvene izkušnje. Naši častniki to imajo in takšni se odločajo, da zapuščajo Slovensko vojsko. Slovenska vojska se čedalje bolj bliža tistemu, kar so nekoč govorili Socialni demokrati, meja 5 tisoč pripadnic in pripadnikov. Že če bi sedaj sešteli tisti, ki lahko gredo na teren, pridemo na številko 4 tisoč 200, več dvomim. To se je pokazalo tudi v migrantski krizi, katero smo z zadnjimi napori, govorim predvsem v kadrovskem smislu, še kolikor toliko obvladali, da je niso čutili državljanke in državljani z izjemo tistih pač tam v / nerazumljivo/ katerimi so migranti dobesedno prečkali dvorišče. Verjetno ste vsi videli kaj je izjavil turiški predsednik Erdogan. Gospe in gospodje, kaj bomo storili ob tem, da imamo Eksodus pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske, ko bo ta islamistični diktator odprl vrata in spustil na sto tisoče, na milijone migrantov v Evropo. Takrat bomo klicali na pomoč policijo, takrat bomo klicali na pomoč vojsko. Policistom ste dvignili plače. Prav je tako. Že prej so bili bolje plačani od vojakov. Gospe in gospodje, sedaj je pa res čas, da nekaj naredite še za pripadnice in pripadnike Slovenske vojske. Že to, da so uvrščeni v plačni sistem skupaj z ostalimi javnimi uslužbenci, je anomalija o kateri vejo pripadnice in pripadniki sami največ povedati. Da ne gre na teren, ker dobi tistih 80 centov dodatka, da raje ostane doma, vzame bolniško, se opraviči na člen, da ima majhne otroke in zaradi tega ne gre na teren. Zakaj? Ker več dobi s potnimi stroški, če vsak dan pride v službo v enem tednu kot pa, če gre za en teden na Mlake ali pa Poček. To je realna situacija. Ker, če so tam ne dobijo dodatkov za prevoz in druge stvari in je na koncu plača nižja. To so anomalije za katere, ko sem šel brati magnetograme, je Slovenska demokratska stranka sklicala sejo že v januarju leta 2014, torej še pod prejšnjo vlado. Ampak da se da, ste dokazali v primeru policistov in zdravnikov. Sedaj pa pričakujemo, da boste enako storili tudi s tistimi, ki imajo najbolj mizerne plače hkrati pa največjo odgovornost za varnost in pa obrambo naše domovine naše države Republike Slovenije.

Veselim se konca decembra, ko bomo lahko pogledali kaj je ministrstvo storilo. Veselim se januarja in februarja, ko bomo v Slovenski demokratski stranki zopet predlagali priporočila za izboljšanje stanja. Hvala lepa.