Govor

Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovani predsednik Vlade, ministrice, ministri, kolegice in kolegi. Dve leti bo minilo od ruske aneksacije Krima. Dve leti bo minilo, odkar se je geopolitična in posledično tudi varnostna situacija v svetu močno spremenila. Ruski pritisk s strani vzhoda nestabilen, bližnji vzhod in pa seveda in pa tudi jug Afrike, kjer lahko najdemo le peščico držav v kateri se ne odvijajo oboroženi ali drugi konflikti, narekuje potrebo po razmisleku kakšno varnost si želimo, kakšne pravice bomo mudili našim državljankam in državljanom in kako bomo organizirali naše oborožene in druge sile, ki so primerne za posredovanje v konfliktih. Vse to narekuje potrebo po razpravi in resen razmislek o tem, kako bomo v prihodnosti zmožni ubraniti naše vrednote, če želite tudi našo suverenost. Pritiski na naše meje so se v zadnjih mesecih stopnjevali. Vsi ti konflikti povzročajo pritisk s strani migrantov. Ker ni videti, da bi se situacija izboljšala, vemo pa kakšno je stanje v našem obrambnem in varnostnem sistemu smo v Slovenski demokratski stranki skupaj z Novo Slovenijo predlagali, da opravimo o tem razpravo in k tej razpravi povabimo tudi poveljnika obrambnih sil Republike Slovenije gospoda Boruta Pahorja. Razlog za takšen predlog je, ker v zadnjih mesecih spremljamo predvsem preko medijev podatke, ki so zaskrbljujoči. Podatke o kakšnem stanju je Slovenska vojska, tisti organ v tej državi, ki naj bi s fizično silo obranil vse tri konstitutivne elemente te države: vlado, ljudstvo in ozemlje. Glede na to, da smo priča številnim negativnim podatkom, glede na to, da smo priča zadnjemu poročilu o stanju v Slovenski vojski, ki je prvič v zgodovini Republike Slovenije nezadostno, zmanjšujejo se vaje Slovenske vojske, namestnik načelnika generalštaba je dal intervju za enega od medijev, kjer je dejal, da praktično ni nabojev, imamo problem v sami strukturi, imamo problem s kadri in tako naprej, število vojakov se zmanjšuje. Pod vprašanjem je tudi, kako uspešna bo realizacij po 1.500 pogodbenih pripadnikih, ki si jih želimo dobiti do konca leta 2016. Daleč smo od zavez Nata in vsemu temu smo priča tudi zaradi tega, ker se je v zadnjih letih zmanjševalo sredstva za obrambo, zato so bili takšni in drugačni razlogi. Takrat ni nihče, žal, računal, da se bo situacija v svetu tako močno spremenila, da bomo prvič po osamosvojitvi na resni varnostni preizkušnji. Predsednik Vlade je lansko leto generalnemu sekretarju Nata Stoltenbergu obljubil, da Slovenija ne bo več zmanjševala sredstev za obrambni proračun. Kljub temu so se leta 2016 zopet znižala. Pri tem je potrebno poudariti, da pri Natu se ne upošteva nominalna sredstva. Ta so se zvišala za 5 milijonov evrov predvsem in samo izključno zaradi tega, ker se iz Ministrstva za zunanje zadeve 5 milijonov preneslo na Ministrstvo za obrambo za plačevanje mednarodnih članarin odnosno do BDP, kar je edini relevanten kriterij v Zvezi Natu pa se je naš proračun znižal, znižuje se tudi prihodnje leto in do leta 2018 ni pričakovati pozitivnih sprememb. To se pravi, ne upoštevamo tistih zavez, ki smo jih dali za Nato. Ampak gospe in gospodje, že dolgo ne gre več samo za Nato, gre za našo varnost. Vlada je sprejela srednjeročni obrambni program Republike Slovenije, ki ni nič kaj ambiciozen. Žal takšno stanje status quo agonijo samo še podaljšuje do leta 2020, sej ste v SOPR(?) zapisali, da do leta 2018 ni pričakovati povišanja finančnih sredstev, ker odražata tudi proračuna Republike Slovenije za leto 2016 in 2017. Daleč smo tudi od glavne zaveze, ki smo jih dali Natu ob vključitvi, to je, da bomo vzpostavili srednjo bataljonsko bojno skupino. Skratka, vse to so razlogi za razpravo in pa za priporočila, ki smo jih predlagali Vladi, da še letos zagotovi 46 milijonov evrov, kot jih je predlagal načelnik generalštaba, da se pripravi strateški obrambni pregled, da se do leta 2018 vzpostavi srednja bataljonska bojna skupina in da se kriterije za vstop v vojsko zviša iz 25 na 27 let. Hvala lepa.