Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Pričenjam 21. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne more udeležiti naslednja poslanka in poslanci: gospa Iva Dimic, gospod Tomaž Lisec, gospod Jan Škoberne, gospod Branko Zorman do 16. Ure in gospod Kamal Izidor Shaker.

Na sejo sem vabil: predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. Točki dnevnega reda, predstavnika Urada predsednika Republike, kandidatko za sodnico Ustavnega sodišča, dr. Špelco Mežnar, kandidata za sodnika Ustavnega sodišča Marka Šorlija in predstavnika Sodnega sveta k 24. Točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Vse prisotne lepo pozdravljam! Preden preidemo na določitev dnevnega reda seje dovolite, da na kratko nagovorim Državni zbor.

Spoštovane državljanke in državljani, poslanke in poslanci, predsednik Vlade in Vlada!

V teh dneh obeležujemo in se spominjamo vseh tistih bistvenih dogodkov in mejnikov, ki so botrovali nastanku naše države, samostojne in neodvisne Republike Slovenije. Smo v času praznovanja in veselih spominov, zato je tudi prav, da nas v teh trenutku prevevajo občutku radosti, zadovoljstva in ponosa. Radosti, kjer smo uspeli uveljaviti svojo temeljno človekovo pravico do samoodločbe, zadovoljstva, kjer smo zanjo zmogli doseči zavidljivo raven družbene in politične enotnosti in ponosa, kjer smo svojo odločitev uspeli tudi ubraniti in doseči mednarodno priznanje, a moramo se zavedati, da takšnih spominov niso deležni vsi. Zato bi bilo neodgovorno, če bi obenem pozabili na širše zgodovinsko ozadje v katerem se je Slovenija rodila. Ozadje v katerem je razpad naše bivše skupne države ne le presegel vse tiste pregovorne označbe Balkana kot soda smodnika, temveč se je sprevrgel v eno najbolj krvavih, brezčutnih in nečloveških epizod v zgodovine narodov ki na tem območju živijo že stoletja. Prav na današnji dan pred 21. leti se je na območju Srebrnice namreč pričel izvrševati eden najbolj krutih načrtov, ki za dosego nacionalističnih političnih ciljev ni izbiral sredstev, pa naj je ta še tako očitno kljuboval našim skupnim civilizacijskim normam. Srebrniški genocid je celotni mednarodni skupnosti ali bolje rečeno moralni skupnosti človeštva zadal globoke rane. Podoben morja tisočeih v zeleno tkanino zavitih krst, ki se stapljajo z obmolklim srebrniškim gričevjem, bodo zavedno vtisnjene v naš kolektivni spomin ter obstale kot opomin česa je zmožen človek, ko ga v njegovih dejanjih vodi najokrutnejše zlo. V preteklem letu je v tem Državnem zboru gostoval cvet Srebrnice, simbolični spomin na nedolžno žrtev tragičnih dogodkov izpred dveh desetletjih ter pomenljivo opozorilo nam, da njihove zgodbe prenesemo tudi bodočim generacijam. Vprašanje, ki se nam ob tem opravičeno zastavi je, ali ne bo mar takšen spomin ob neprestanem vsakoletnem ponavljanju zbledel, ne bodo naši občutku zvodeneli. Odgovor je, ne, ne bodo, ne smejo. Naša vztrajnost spomina je namreč tista, ki v nas ohranja človeka in nam ne le omogoča, marveč zapoveduje, da se nečlovešnosti upremo ter razčlovečenje zavržemo. Pri tem se velja spomniti besed nedavno preminulega taboriščnika, tudi Nobelovca Elie Wiesel, ki je dejal: "Kjerkoli in kadarkoli se sočloveška bitja povržena trpljenju in ponižanju, se moramo opredeliti. Nevtralnost pomaga tiranu, nikoli žrtvi. Tišina opogumlja mučitelja, nikoli trpinčenja."

Spoštovane in spoštovani! Zgodovina človeštva je raznolika in mnogokrat nam ne more biti v ponos, še posebej ne takrat, ko priča o naši nezmožnosti in nejevoljnosti učenja. Čas velikih odkritij so na domala vseh celinah našega planeta zaznamovali tudi sistematični in okrutni pokoli domorodnih ljudstev, pripadniki kateri so bili označeni za barbare, divjake, za neljudi, pa nato velikokrat vse prevečkrat pozabimo. Razvoj humanizma in duh razsvetljenstva, ki sta sledila, sta človeka, njegov čut in razum postavila v središče naše skupnosti, postopoma pa se je skozi intelektualno misel razvilo tudi zavedanje o njegovih neodtuljivih pravicah, pravicah, ki mu pripadajo izključno na podlagi njegove človečnosti, ki smo jo kot civilizacija dolžni varovati. A preteklo stoletje hudodelstev o kateri sem v tej dvorani že spregovoril priča, da razvitih vrednot nismo ponotranjili in svojih napak ne popravili. Armenski Meth Yegher, ukrajinsko holodomor, judovska Shoah, nacistični holokavst, kamboška morilska porija, ruandske kostnice ter zeleno morje srebrniške tragedije so zgolj nekateri izmed bridkih opominov, kako krhka je človeška volja in kako nezanesljive posledice prinese množična manipulacija z izprijenimi interesi peščice proti etnično drugim ali drugačnim. A morda smo vendarle vsaj delen korak naprej storili s tem, ko smo skrbneje oblikovali jezik s katerim o hudodelstvih spregovorimo. Kot je dejal znani britanski pisatelj Clive Staples Lewis, ne uporabljaj prevelikih besed, ne reci neskončno, ko mislš veliko, saj ti bo tako zmanjkalo besed, ko boš želel spregovoriti o nečem zares neskončnem, ne razumite me napak. Jezik ne definira našega odnosa do žrtev razčlovečenja, njihova človečnost je v vsakem izmed nas zasedena z njihovo lastno usodo. Prav nasprotno, jezik definira naš odnos do človečnosti same, tiste zaradi katere moramo okrepiti ne le naše besede, ampak tudi dejanja, ki bodo z leti, desetletji in stoletij zmanjšale število žrtev za katere gojimo in ohranjamo naš spomin. Njegovo vztrajnost pa mora ostati za vedno.

Spoštovani in spoštovane. Kot v prejšnjih letih tudi danes skrbimo za to, da Srebrniški kriki groze ne bodo nikoli pozabljeni in da bosta naša solidarnost in sočutje z žrtvami neomajna, zato vas prosim, da se jim poklonimo z minuto molka. / minuta molka/. Hvala.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 21. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 1. julija 2016 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točke z dnevnega reda seje nisem prejel. Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda. Po dogovoru na seji Kolegija predsednika DZ 6. julija 2016 sem Državnemu zboru predlagal, da dnevni red 21. seje razširi z 3a. točko to je s Predlogom Zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe in snega v kmetijski proizvodnji med 25. in 30. aprilom 2016. Predlog za širitev ste prejeli v sredo, 6. 7. 2016. Želi besedo predstavnik Vlade, mag. Dejan Židan? Prosim.