Hvala za besedo, podpredsednik. Kolegice in kolegi.

Zdaj, v tem mandatu je bila rdeča nit zagotovo varnost, ravno zaradi dogodkov, ki so se odvijali v naši bližnji in tudi širši soseščini. Zagotovo migracije, eden od takšnih pojavov, potem tudi ruska dejavnost na področju hibridnega vojskovanja, kibernetski napadi na Slovenijo in tudi druge države, kršenje mednarodnega prava z aneksacijo Krima, potem tudi z vojno na vzhodu Ukrajine, zagotovo tudi spremenjena tako geopolitična, kot tudi geostrateška situacija v svetu, narekujeta tudi Sloveniji nek tok sprememb, katerim moramo slediti. In glede na situacijo v kateri živimo, glede na svet v kakršnem živimo več varnosti lahko zagotavljamo samo ob pogoju, da za to varnost zagotovimo tudi več finančnih sredstev. Žal se vedno vse začne in tudi konča pri denarju. In komisija, ki je zgledno in vestno opravljala svoje delo skozi celoten mandat je tudi na problem, tudi na ta segment večkrat opozorila, ne nazadnje tudi z izglasovanim sklepom, da je potrebno za organe, ki v Sloveniji našim državljankam in državljanom zagotavljajo varnost, ki je ena temeljnih dobrin, če ne tista že najbolj bistvena, poleg seveda tudi svobode, namenijo več finančnih sredstev. Proti koncu mandata se je to nekako začelo za slovensko vojsko, žal še zdaleč nismo tam, kjer smo bili preden se je pričelo nekritično, nerazumsko jemati sredstva od leta 2010 in potem naprej. Lahko rečemo, da se je nekako izboljšala situacija v policiji, kar se tiče plač, kar se tiče tudi opreme. Sedaj kakšno je samo stanje znotraj policije, o tem kdaj drugič, če bo drugič. In pa seveda, ko govorimo o obveščevalnih in varnostnih službah ugotavljamo še vedno finančno in pa posledica finančne je tudi kadrovska podhranjenost. Veliko smo o tem govorili. In če ne bomo mi pomladili teh služb, potem ni neke perspektive, nima smisla se pogovarjati o kakršnikoli reorganizaciji, če imajo IT-jevci, če imajo recimo strokovnjaki na področju računalništva, ko pridejo s fakultete ponudbo za delo v Sovi za tisoč evrov, v gospodarstvu pa od dva tisoč evrov naprej. Tukaj če ne bo prišlo do enih resnih sprememb, do resne organizacije tudi obveščevalne službe, žal, zaradi tega, ker so tudi v tem enotnem plačnem sistemu javnega sektorja ne bodo mogle konkurirati. In lahko sprejemamo še takšne ukrepe, če ne bomo naredili tistega osnovnega, to se pravi izboljšali plač za delovna mesta, od katerih je država odvisna, obveščevalne službe so v vitalnem interesu države, potem žal ne bo nekega napredka in bomo nazadovali.

Kljub temu pa so stvari, ki se dajo opraviti brez nekih dodatnih finančnih sredstev oziroma vsaj v preteklosti bi se jih dalo, pa jih te službe, katere Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb nadzoruje, žal, niso opravili. In ker je komisija sprejela poročilo kakršnega je in ker smo napisali v to poročilo katere zgodbe so tiste, ki so še vedno odprte, zgodbe na katere komisija ni dobila odgovora, ni dobila ustreznih pojasnil ali pa je dobila neke pavšalne, necelovite, vse to se seveda predlaga na naslednji sestav Državnega zbora.

V povezavi s temi zgodbami smo imeli tudi dve odprti seji oziroma smo dva izmed teh problemov javno problematizirali in oba nakazujeta na to, da slovenska policija, govorim za njeno vodstvo, govorim za vrh, govorim pa predvsem za kriminalistično policijo, nekako še vedno ni presekala z vezmi preteklosti, ki jo vežejo še na bivšo državo. Govorim o tajnih predpisih. Slovenska policija, slovenska kriminalistična policija deluje na podlagi tajnih predpisov. Na podlagi teh tajnih predpisov izvaja prikrite preiskovalne ukrepe, uporablja določene metode in sredstva proti državljankam in državljanom Republike Slovenije. In ko je komisija od policije zahtevala, da jim pokaže ta navodila, te postopke za delovanje, je bil odgovor negativen. Ko smo ta navodila dobili pa je bil znaten del teh počrnjen. To se pravi, potemnjen, besedilo je bilo zakrito. Skratka, gospod Špenga zanima me, kaj skrivate v teh navodilih, da niti člani Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki smo to komisijo kot edini organ, edino delovno telo tega parlamenta imenovani z glasovi 46 ali več poslank in poslancev, ne smemo videti. Zakaj delujete na podlagi tajnih predpisov? Kako je to skladno oziroma bolje rečeno, to ni skladno z Ustavo, itn. Skratka, zakaj državljanke in državljani ne morejo vedeti katere so tiste metode, ki jih slovenska policija proti njim uporablja. In javno piše in tudi jasno piše, da v Sloveniji noben predpis niti ne more niti ne sme biti tajen. Tukaj pa gre za tajne predpise na podlagi katerih vi sledite in pa izvajate prikrite preiskovalne ukrepe nad državljankami in državljani Republike Slovenije.

Druga zadeva, ki tudi nakazuje, katero smo tudi obravnavali na javnih sejah, so ubojna sredstva bivše Službe državne varnosti. To vprašanje se je zopet odprlo ob uporabi strupa, ki je bil uporabljen proti dvojnemu vohunu in njegovi hčerki, primer Skripal v Veliki Britaniji, od kod je prišel ta strup. V Sloveniji imamo v arhivu, ki je bil predan, jasno zapisane dokumente, oštevilčeno z uradnimi žigi, s podpisi, koliko teh bojnih strupov, neubojnih sredstev, itn., je v preteklosti Služba državne varnosti kupila. In na drugi strani nimamo nobenih zapisnikov o primopredaji in pa kasnejšemu uničenju teh ubojnih sredstev. Skratka, imamo dokaze, da je to bilo kupljeno, da to obstaja, in pa imamo dokaze, da ni dokazov o uničenju oziroma kje se to nahaja. In ker smo videli kjer se to nahaja v tistih dokumentih, ki so v arhivu, in ko smo policijo vprašali kakšne so aktivnosti na tem področju, se slovenski policiji očitno ne zdi smotrno, smiselno, razumsko iti tja in preveriti ali te stvari dejansko v teh depojih so. Gre za varnost državljank in državljanov. Naj nekdo uporabi kaj od tega, naj se kaj od tega samo sproži. Vemo, da so takšni depoji bili tudi ob gozdnih jasah, v gozdu, itn., kar je nevarno seveda, in obstajajo zapisi kje to je in zanima me, gospod Špenga, zakaj policija v tem mandatu ni naredila nič tudi na podlagi dokumentov, ki so prišli v javnost, da bi preverila ali ta sredstva tam res so in če jih ni, kje so. Imate sezname kaj vse je bilo kupljeno in nimamo seznamov kaj vse je bilo uničeno. Skratka, te stvari nekje še vedno so in v tem mandatu se policiji očitno ni zdelo smiselno, da bi se s tem ukvarjali, je pa po drugi strani to kaotično, zanimivo, glede na to, da se pa slovenska policija oziroma Ministrstvo za notranje zadeve še kako močno prizadeva omejiti trg, omejiti posest orožja pri tistih, ki orožje legalno imajo. Ukvarjate se s tistimi in bi komplicirali in naredili zakonodajo še bolj restriktivno pri državljankah in državljankah in državljanih, ki orožje doma legalno posestvujejo, obenem pa na drugi strani vam je čisto vseeno, da tam nekje v nekih vaseh, gozdovih, jasah, bunkerjih, obstajajo ubojna sredstva, ki tam pač čakajo, da bodo, ne vem kaj, uporabljena ali kako. Skratka, govorite o nekem dark netu in dark net je tisti, kjer poteka tudi legalna trgovina z orožjem. S tem se začnite ukvarjati. Pustite ljudi, ki imajo pri sebi orožje na legalen način. Pustite in nasprotujte neumnostim, ki jih pripravlja Evropska komisija, raznorazne uredbe, direktive, itn. V Sloveniji imamo zakonodajo, ki je dovolj striktna in pa sistem, ki je zgledno urejen kar se tiče pravice do nošenja, prenašanja in pa tudi posesti orožja. In pričakoval bi, da se bo policija enkrat začela ukvarjati tudi z tem, tiste, ki pa orožje imajo oziroma imamo doma legalno, pa glede na to, da sledimo vsem zakonskim predpisom in normam, pustite pri miru. Zgodba, ki je bila odprta in, ki je Sloveniji povzročila škodo zaradi katere imamo danes zaplete kar se tiče arbitraže, je zagotovo tista, ki je mislim, da prišla julija 2015 in sicer, ko sta bila naša agentka in pa naš arbiter ujeta v prisluhih. Skratka zgodba, ki nima epiloga, ne vemo kaj je z gospodom Sekoljcem, ne vemo kako postopki tečejo, zdaj ne vem ali ste ga že dobili ali ga še niste, v glavnem tukaj je bilo veliko vprašanj na katere odgovora nismo dobili, kaj je bilo v ozadju, kdo je to naredil in tako naprej. Predvsem pa kar je najbolj problematično, glede na to, da je Sova takrat imela »briefing« oziroma jasno povedala kako se, predvsem pa kako se ne komunicira, da kljub tem opozorilom, ki smo jih bajno plačevali tega niso upoštevali, zaradi koga, zaradi česa, kakšna je bila tukaj korist? Ne vemo, mogoče veste vi, ampak nam tega niste povedali. Zdaj zagotovo pa afera, ki ji ni para, milijarda evrov oprana v največji slovenski državni banki, Novi Ljubljanski banki, je do potankosti razkrila, razgalila in pa na svojevrsten način tudi ovrednotila globoko državo, ki v bistvu to Slovenijo dejansko preko marionetnih levih Vlad tudi vodi. Milijarda evrov oprana za namen proliferacije, za namen financiranja terorizma, za namen izgradnje atomske bombe s strani islamske Republike Iran je madež na Republiki Sloveniji, ki ne bo nikoli izbrisan. In, ko govorimo o našem odnosu z Združenimi državami Amerike, z našimi zahodnimi zavezniki, verjemite mi, da tudi ta stvar ni spregledana. Na podlagi tega kar je ugotovila komisija, ki jo vodi oziroma jo je vodil dr. Anže Logar in na podlagi tega kar je ugotovila Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, so v primeru milijardnega pranja denarja v NLB zatajili čisto vsi nadzorni mehanizmi. Po mojem osebnem prepričanju ne naključno. Direktor Sove, takratni, Andrej Rupnik je bil zamenjan z novim direktorjem Sebastijanom Selanom le nekaj dni preden je Sova dobila informacijo kaj se dogaja v Novi Ljubljanski banki in, ko je zaključil svojo kariero na sedežu Sove, je odšel kam? Za direktorja Term Čatež, družbe v lasti Bojana Petana, mislim, da je bil nekaj časa tudi direktor Marine Portorož. Skratka, to je bil eden od pomembnih faktorjev, slišali smo tudi pričanja oziroma zaslišanja gospoda Plausteinerja, drugi odgovoren, da se je dogajalo kar se je dogajalo. Minister za finance, takratni, dr. France Križanič, predsednik Vlade, Borut Pahor, mi smo na zaprti seji KNOVS dobili poročilo Sove, ki ga je oziroma mislim, da je bil, ne vem, ali, da je bilo poročilo Urada za preprečevanje pranja denarja, ki ga je naslovilo na predsednika Vlade, kjer je bilo nekaj odstavkov in tam je pisalo, toliko in toliko, tisoč, 10 tisoč evrov je bilo nakazanih s strani dveh zakoncev na ta račun, toliko in toliko tisoč evrov je bilo nakazanih s strani tega pa tega, tam pa tam, in potem notri en odstavek, nekaj 100 milijonov evrov je bilo prenakazanih skozi Novo Ljubljansko banko, približno tako se glasi tisti odstavek. In, ko je takratni predsednik Vlade, Borut Pahor, to dobil na mizo, je zadevo pogledal in preprosto jo dal v predal ali kam drugam. In ko se ga danes vpraša, pa reče, pač ni se mi zdelo pomembno oziroma sem mislil, da se pristojne službe s tem že ukvarjajo. In je isto ravnal tukaj in je isto ravnal v primeru TEŠ 6 in je na isti način, kot predsednik vlade, verjamem, da ravnal še kje drugje. In če se predsednik vlade tako neodgovorno obnaša oziroma ima tako neodgovoren odnos do uradov obveščevalnih služb in tako naprej, se lahko resnično vprašam, kako pa svojo funkcijo opravlja, kot predsednik države in vrhovni poveljnik obrambnih sil, kako je recimo z letnim poročilom, ki ga dobi od Generalštaba Slovenske vojske, po oceni / nerazumljivo/ in tako naprej. Ampak, zopet dvomim, oziroma verjamem, da to ni bilo naključno.

Tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki jo je takrat vodil današnji minister za pravosodje mag. Goran Klemenčič, je informacijo, ki jo je dobila, podala sicer naprej, ampak bistveno drugače, kot bi jo morala. Gospod iz policije, ki je pričal oziroma ki je prišel na povabilo KNOVS povedati svoje, ki nam je odgovarjal na vprašanja, je jasno povedal, in to je zapisano tudi v magnetogramu, če bi policija dobila uraden dokument z glavo Banke Slovenije in vse tako je KPK takrat dobila potem bi mi ravnali drugače, tako pa smo to jemali samo še kot eno od informacij, ki jih dnevno, tedensko dobivamo na policijo. In eno poročilo je bilo v zvezi s tem že sprejeto, drugo poročilo s strani KNOVS tudi, kaj se je dogajalo. Glejte, vprašanje je kaj bodo zdaj naredili odgovorni, konkretno recimo SDT, gospod Harij Furlan, ki je tudi povezan v takšnih in drugačnih zgodbah, da bodo krivci za to, da je Slovenija omogočila eno milijardo evrov pranja za namene proliferacije in terorizma, tudi odgovarjali pred zakonom. Ali pa se bo zgodilo to, kar se v Sloveniji itak vedno zgodi, da nihče ni za nič odgovoren. Škoda Sloveniji je bila narejena, mednarodna skupnost to ve, to spremlja, kakor vem, se Izrael ukvarja s tem, ukvarja se s tem tudi Nemčija, tja je šlo 100 milijonov evrov, in verjamem, da je zagata huda, sploh pa bo huda zagata, ko se bo ugotovilo kdo je dejansko za tem stal. Namerno, nenamerno, to bodo ugotavljali organi pregona, ampak žal, jaz približno vem oziroma si lahko samo mislim kaj bodo na koncu ugotovili.

Tako, da je to je zgodba, ki verjetno še ni zaključena, zagotovo pa stvar, ki so jo, pa lahko rečemo, obveščevalno-varnostne službe, tukaj mislim samo Sovo, deloma tudi OVS, kolikor je s tem povezan, zaradi svoje prisotnosti na Balkanu, na misiji v Bosni in Kosovu, to pa so zagotovo migracije. In tukaj je tudi naša država padla na celi črti v smislu varovanja schengenske meje. In kot je že prej dejal kolega Grims, migrantski tok se bo okrepil, zdaj vseh podatkov, ki smo jih dobili na zadnji seji KNOVS vam pač žal ne smem izdati, ampak razlog za skrb je. In da razlog za skrb je, je tudi lep dokaz, obisk gospoda Šefica, mislim, da je obiskal dve ali tri balkanske države. Zdaj, glede na to, da bo ta tok težko ustaviti, verjamem, da jih je šel prositi samo, zadržujte jih do 3. junija. Zadržujte jih do volitev. Ker če jih bomo imeli teden ali dva tedna pred volitvami tisoč, 2 tisoč na meji, potem je to za slovensko levico katastrofa 3. junija na parlamentarnih volitvah. In verjamem, da je bilo to glavno sporočilo gospoda Šefica, pač organom, ki jih je obiskoval v državah, kjer zoper balkanska migrantska pot postaja še kako aktualna. Veliko opozoril je bilo, veliko priporočil je bilo s strani Slovenske demokratske stranke. Če bi se Slovenija začela dovolj zgodaj pripravljati, če bi nič drugega kot enake ukrepe kot jih je sprejela Madžarska, sprejemala tudi Slovenija, skratka zavarovati mejo s fizičnimi ovirami in za temi fizičnimi ovirami postaviti tudi fizično silo, ki te fizične ovire brani, nikogar ne spustiti notri, spremeniti azilno zakonodajo tako, kot smo predlagali v Slovenski demokratski stranki, da z zakonodajo Slovenijo naredimo izrazito neprivlačno in nezainteresirano za prosilce za azil. In pa tisto, ker je predlagala ministrica za notranje zadeve in žal koalicija, ki je bolj na strani Sorosevih fundacij kot slovenskih državljank in državljanov, njihove varnosti, da nihče, ki pride iz varne države, ne more v Sloveniji zaprositi za azil. In v kolikor bo dano Slovenski demokratski stranki, da bo oblikovala vlado bomo mi po 3. juniju naredili. Slovenija ne more biti ciljna država, ne sme biti ciljna država, ne sme postati eksotična destinacija za vse tiste, ki jih ostale evropske države sedaj pa že pospešeno zavračajo. In če ne bomo sledili ukrepom, ki jih sprejemajo drugi, potem bo v tej državi kaos.

Kar sem pa povedal prej, se pa ne bom ponavljal, ne glede ilegalnih migrantov, ampak tudi znatnega problema tistih, ki prihajajo sem legalno, ker se krši zakonodaja po dolgem in počez.

Skratka, jaz bom to poročilo podprl. S tem, ko bo poročilo ne glede na to ali bo sprejeto ali ne bo sprejeto, vsi ti problemi ostajajo, veliko vprašanj, nekatere sem izpostavil, ostaja odprtih. In to je pač slaba popotnica za vlado, ki se bo v naslednjem mandatu morala z vsem tem ukvarjati zaradi tega, ker se pač ta vlada ni.