Hvala lepa in lep pozdrav. Jaz bom gospodu premierju postavil poslansko vprašanje glede predloga proračuna Republike Slovenije za leti 2016 in 2017, ki je sedaj v pripravi. Zanimalo pa me bo predvsem nadaljevanje vladnih varčevalnih politik, prihodkovna stran proračuna in razvoj.

Vlada si kot neki ključni dosežek v preteklem letu pripisuje vrnitev stabilnosti v državo. Tako po eni strani politične kot gospodarske na drugi. Če pa pogledamo malo globlje vzroke za neko stabilizacijo v preteklem letu bomo videli, da so predvsem posledica izboljšanih gospodarskih kazalcev, izboljšani gospodarski kazalci pa niso posledica vladnih politik. V letu 2014 se je večina analitikov strinjala, da se je gospodarska rast popravila, zaradi, prvič, povečanega izvoza, drugič lokalnih volitev in tretjič, zaradi koncentracije kohezijskih sredstev v tem letu. V letu 2015 se ugodni gospodarski trendi nadaljujejo predvsem, zaradi izvoza, izvoz pa je odvisen od podvprašanja na tujih trgih, se pravi, ne od vladnih politik te države. Po drugi strani pa so zaskrbljujoče napovedi za leti 2016 in 2017. Namreč, analitiki opozarjajo, da je povpraševanje v Sloveniji še vedno šibko, vlada pa si za cilj zadaja, da si že v letu 2016 proračun zmanjša za 464 milijonov glede na lansko leto oziroma 664 milijonov glede na leto prej. Tak eksperiment bo imel podobne razsežnosti kot eksperiment Janševe vlade v letu 2012, takratni zlo glasni ZUJF in tudi takrat je Slovenija že v letih 2010 in 2011 imela gospodarsko rast, ZUJF in 400 milijonski rezi pa so državo povlekli v drugo recesijo, iz katere se nismo izkopali še dve leti. Iz tukaj sledi moje prvo vprašanje, zakaj gospod premier pričakujete, da bi bilo tokrat drugače oziroma drugače vprašam, ali nas z napovedanimi varčevalnimi ukrepi peljete v tretjo recesijo?

Drugo vprašanje. Posledice gospodarske krize, se pravi, dveh recesij, ki smo jih do sedaj utrpeli in pa varčevalnih ukrepov so najbolj občutili najrevnejši. Glede na leto 2007 imamo trenutno 63 tisoč več rednih prebivalcev, kot veste skoraj 300 tisoč ljudi pod pragom revščine, humanitarne organizacije pa poročajo, da jih je lani 600 tisoč zaprosilo za humanitarno pomoč. V tem smislu me zanima ali bodo zahteve po fiskalni konsolidaciji tudi tokrat poteptale eksistenčni minimum najbolj ogroženih prebivalcev naše države? Hvala.