Spoštovani predsednik Državnega zbora, cenjene poslanke, cenjeni poslanci!

Pred nami je Zakon o izvršbi in zavarovanju, že "k" novela tega zakona. Izvršilni postopek je zaključna faza s katero se uresničuje ustavna pravica do sodnega varstva iz 23. Člena Ustave, vendar pa učinkovite realizacije upnikove terjatve ni mogoče doseči za vsako ceno in na kakršenkoli način. Slovenija je vendarle poleg tega, da je pravna, tudi socialna država, človekovo in osebno dostojanstvo pa se nanaša tudi na dolžnika. In prav tem načelom in ukrepom h katerim se je med drugim Vlada zavezala tudi ob letošnjem podpisu socialnega sporazuma, sledi predlog relativno kratke, po našem mnenju pomembne novele, ki je pred vami. Kaj predlagam? Štiri točke. Prvič, varovani znesek pred izvršbo je izenačen z minimalno neto plačo. Za nekaj deset evrov se dviguje. Ni veliko, vendar za socialno ranljive skupine vendarle pomembno. Omejuje se izvršba na veteranski dodatek, ki je bila doslej možna. Na novo in jasneje se ureja in varuje položaj dolžnikov, ki ne po svoji krivdi na primer zardi nerednega plačevanja plač, zaradi zakasnitve pri odločanju o socialnih pravicah ali zaradi slabe solventnosti delodajalca z zamudo na enkrat dobijo prejemke za več preteklih mesecev. Iz izvršbe nato nadalje izvzemamo določene druge prejemke, ki imajo socialno pravno naravo in jih dajo v državo okviru socialnih transferjev, na primer izvzet enkraten prejemek kot namestitvi otroka v rejniško družino, ki je bil sedaj tudi lahko predmet oziroma objekt izvršbe. Ena ključnih in po našem mnenju pomembnejših sprememb pa predstavlja zakonsko omejitev po našem mnenju nedopustne in celo nedostojne prakse nekaterih, ponavljam, nekaterih bank, ki so pri izvršbah doslej zaračunavale neposredno iz tekočih računov komitentov visoke manipulativne stroške prejemnikov denarno socialne pomoči in s tem mimo upnikov, mimo siceršnjih upnikov tudi posegale v preživetveni minimum teh oseb. Povedano preprosto in drugače, država je preko socialnega transferja nekomu nakazala recimo 300 evrov denarno socialne pomoči, banka je od tega 30 evrov, se pravi, desetino preprosto pobrala iz tekočega računa zaradi tako imenovanih manipulativnih stroškov. Ob skrbnem tehtanju odstavne pravice do svobodne gospodarske pobude na eni strani in na drugi strani do socialne komponente lastnine in načela pravne in socialne države smo se mi odločili za zakonsko omejitev tovrstne prakse, ki je podobno urejena in omejena tudi v drugih državah, konkretno v Nemčiji.

V zaključek bi rad rekel. Novela, ki je pred vami, se osredotoča na ureditev eksistenčnega položaja dolžnika v izvršilnem postopku. Ne rešuje vseh vprašanj, mnogo vprašanj je še potrebno urediti, vendar pa bi rad opozoril, da bo sprejem jasnejših pravil, ki urejajo položaj socialno ranljivih dolžnikov in o njih to pot govorimo, pomeni korak naprej pri izvrševanju načela socialne države, še vedno pa ne bo poseženo v jedro pravice do učinkovitega sodnega varstva, ki ga mora Ustava zagotavljati upniku. Če bo novela danes sprejeta, bo imela tudi takojšnje pozitivne učinke za socialno najbolj ogrožene.

In na koncu bom dodal, da sem bil vesel, ko se bila novela soglasno s strani opozicije in pozicije potrjena na Odboru za pravosodje, kjer je bila obravnava.

Hvala lepa.