Ja, zdaj na žalost prostora za polemiko tukaj ni, smo pa na pristojnem odboru, kjer smo strategijo obravnavali zelo jasno pokazali, da obrazložitve, ki jih je gospod sekretar predstavil niso zadostne. Je res, da zakon oziroma predlog strategije vsebuje nekatere določbe iz 18. člena Zakona o državnem holdingu, ampak jaz sem opozoril tukaj vsaj na šest členov, se pravi 4., 11., 7., 17., 30. in 28. člen, v katerih je določeno zelo jasno, da morajo biti opredeljeni nefinančni cilji razpolaganja z državnimi naložbami, in da mora biti opredeljeno na kakšen način naj država po navodilu, ki ga Državni zbor da in to je ta strategija razpolaga s temi naložbami in jih konec koncev tudi upravlja, kot strateške, kar še enkrat poudarjam, strateškost naložbe se meri ravno skozi nefinančne cilje, se pravi skozi to, da neko podjetje upravlja nek cilj, ki ni izključno dobičkonosen, ampak je širši, razvojen in skozi to rabimo vsebinska navodila, po katerih naj se državni holding ravna. Tega pa v tej strategiji ni, in zato je škodljivo, da bi prepuščali državnemu holdingu proste roke za razpolaganje z več kot 11 milijardami državnega premoženja, na tako površno opredeljenih ciljih in tako površno opredeljeni strategiji. Poleg tega pa ponavljam, da strategije, ki jih ta strategija jemlje kot predpostavko niso bile niti obravnavane niti sprejete v Državnem zboru in da ne moremo sprejeti nekih ciljev, ki so v bistvu delovna gradiva Vlade, kot da gre za nacionalno usklajene prioritete.

Najprej moramo poslanci dobiti v branje, v vpogled in odločanje tako strategijo o bančništvu, kot strategijo o zavarovalništvu, da šele lahko sprejmemo ali ne sprejmemo ciljev, ki jih ti dve strategiji opredeljujeta. Poleg tega pa gospod sekretar je rekel, da so bile pripombe s strani Zakonodajno-pravne službe upoštevane. Jaz tega ne razumem, ker niso bile, pomisleki niso bili razrešeni, ponavadi smo dobili kratko obrazložitev, niso pa na noben način te nekonsistentnosti in pomanjkljivosti, ki jih strategija vsebuje bile odpravljen in zato predlagam, da točko danes umaknemo z dnevnega reda, da si kot Državni zbor vzamemo več časa in da pač dobimo v jeseni na mizo neko veliko bolj popolno strategijo, ki bo dejansko omogočala odgovorno razpolaganje z 11-imi milijardami državnega premoženja, kot pa da danes naredimo korak ali pa celo več njih v napačno smer, s sprejemom te strategije.