Spoštovani predsednik Državnega zbora, poslanke in poslanci. Predsednik Vlade, kolegice in kolegi ministri.

Pred Državnim zborom smo prisegli, da bomo spoštovali ustavni red, da bomo ravnali po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovali za blaginjo Slovenije. S strani ljudstva smo izvoljeni, da bomo skrbeli za njegovo blagostanje in varnost. V skladu s tem vodilom sem ravnal tudi pri naročilu ocene učinkov prodaje Telekoma Slovenije za obrambno varnostni sistem. S tem sem izpolnjeval svojo dolžnost kot obrambni minister. Pri tem sem delovala zakonito in državotvorno. Vesel sem, da temu pritrjujeta tudi oba pravnika, dr. Pirnat in dr. Kaučič, ki sta imela vpogled v vso dokumentacijo, ki obstaja v tem primeru. Iz mnenja izhaja jasno in edino stališče, da Obveščevalno varnostni službi Ministrstva za obrambo ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja. Ministru pa ne, da je v zvezi s tem prekoračil pooblastila ali ravnal nezakonito. Če je seveda obravnavana analiza Obveščevalno varnostne službe pripravljena za namene notranjega delovanja te službe in so bili ob tem upoštevani našteti kriteriji in sicer, da je aktivnost namenjena zgolj notranji organizaciji in delovanju Obveščevalno varnostne službe oziroma ministra ter tako tudi uporabljena, da niso uporabljena posebna pooblastila Obveščevalno varnostne službe in baze podatkov iz 36. člena Zakona o obrambi in da so bili uporabljeni javno dostopni podatki oziroma že prej zbrani podatki Obveščevalno varnostne službe. Te naloge ne more opraviti nihče drug, kot Obveščevalno varnostna služba. Minister lahko vedno ustno naloži, da se opravi analiza in se mu lahko tudi ustno poroča. Med prvimi, če hočete ustnimi naročili je bilo tudi naročilo, da se uskladi pravilnik, ki bo omogočal še naprej uporabo helikopterjev slovenske vojske in policije za hitro, nujno medicinsko pomoč.

S tem smo rešili številna življenja, zmanjšali posledice poškodb in prihranili državi veliko sredstev, ker je to najcenejša oblika reševanja. Da ima varnost ljudi in premoženja prioriteto pri mojem delovanju dokazuje tudi oblikovanje modularne zmogljivosti slovenske vojske v okviru zaščite in reševanja, ki je povezala tehniko in znanje pripadnikov Slovenske vojske, civilne zaščite in gasilcev. Na to zmogljivost smo lahko ponosni, saj ljudje vedo, da ne bodo sami in prepuščeni vse prepogosto uničevalni sili narave ali drugih nesreč. Večnamenskost vojaške opreme je tudi najracionalnejša oblika reševanja. Zamenjava dotrajanih vozil, ki predstavljajo nevarnost za uporabnike in neučinkovitost pri intervencijah ter visoke stroške vzdrževanja, je odgovor, da pričakovanja pripadnikov Slovenske vojske da poskrbimo za njihovo varnost in uspešno delo.

Tudi Falcon, ki je leta vznemirjal slovensko javnost, je dobil novo, humanitarno vlogo za prevoz človeških organov, s katerimi bo rešeno prenekatero življenje oziroma bo olajšalo življenje obolelega.

Zelo veliko pozornost smo namenili tudi sodelovanju z gospodarstvom, ki smo mu želeli odpreti pot na trge držav članic Nata in Evropske obrambne agencije. Odziv podjetij je bil izjemen. S tem smo želeli povečevati zaposlovanje in ustvarjati večjo gospodarsko rast.

Zadovoljen sem, da smo vse to opravili v vsega dobrih šestih mesecih. Če me danes vprašate, sem opravil vse, kar sem si želel kot minister opraviti v celem mandatu. Zato sem ponosen na opravljeno delo, očitno pa zaradi tega tudi moteč v vladi.

S temi ukrepi, ki so bili vsi ustno naročeni, smo sledili cilju Vlade, da zmanjšujemo stroške in povečamo učinkovitost delovanja ministrstva. Zato mi dovolite, da se ob tej priložnosti iskreno zahvalim svojim sodelavcem za predano delo.

Ob tem se mi poraja občutek, kot da je v Sloveniji motečo če dobro opravljaš svoje delo. Zato razumem tudi t.i. Telekom kot sredstvo, s katerim se me želi izigrati. Žalostno pri tem pa je, da to pomeni samo nadaljevanje razkroja slovenskega obrambnega sistema. In kaj slovenski obrambni sistem pravzaprav obsega? V skladu s 3. členom zakona o obrambi je obramba sestavljena iz vojaške in civilne obrambe, ki sta v skladu s četrtim odstavkom tega člena neločljiva celota. Za njiju, poudarjam, vojaško in civilno obrambo, je po zakonu odgovorno Ministrstvo za obrambo. Njegove pristojnosti opredeljujeta predvsem 28. in 29. člen Zakona o obrambi. Ministrstvo za obrambo je tako pristojno za varnostno infrastrukturo, kamor poleg telekomunikacij štejemo še prometno infrastrukturo in ključna podjetja za oskrbo prebivalstva in oboroženih sil v vojni.

V skladu z zakonom se na primer ne sme graditi drugega tira na relaciji Koper-Divača, ne da bi se prej ocenil varnostni aspekt gradnje, ki je lahko izjemno ranljiva, ne samo na poskus sovražnega napada, temveč tudi na naravne nesreče. Kaj pomeni sesutje nasipa na progi Divača – Koper? Pomeni najmanj enomesečno prekinitev vsega prometa in bankrot, ne samo Luke Koper, ampak večine slovenske logistike. Je takšno tveganje sprejemljivo?! Si to lahko privoščimo?! Z neprestanim odlašanjem gradnje se nam to lahko zgodi.

Pojdimo zdaj na področje telekomunikacij. Slovenska vojska je v velikem delu odvisna od omrežja slovenskega Telekoma. Ne gre samo za vsakodnevno komunikacijo enot Slovenske vojske, gre predvsem za telekomunikacijske povezave skritih lokacij, pomembnih za obrambo države. Gre za vojne lokacije Vlade Republike Slovenije in Državnega zbora, gre za poveljniška mesta, mobilizacijska zborišča, gre za strateška skladišča, ki vam bodo, spoštovane državljanke in državljani, omogočili preživetje tudi ob morebitni vojni. Tudi zaradi te infrastrukture, ki jo je zgradila slovenska oblast še v času SFRJ in v katere nekdanja JLA ni imela vstopa, smo lahko zmagali v vojni za Slovenijo leta 1991. Tudi zaradi teh lokacij so bile žrtve neprimerno manjše, kot bi sicer lahko bile. Tudi zaradi teh lokacij se nasprotnikov dolgotrajni konflikt s slovenskim ljudstvom ni izplačal. Pa ne mislite, da gre samo za luknje v tleh, bunkerje, ki so stali nekaj milijonov dolarjev, gre za infrastrukturo, za katero so bile porabljene milijarde dolarjev. Milijarde dolarjev. Gre za infrastrukturo, ki si je ne moremo več privoščiti, da bi jo delali na novo. Gre za infrastrukturo, ki predstavlja enega od najbolje urejenih prostorov za obrambo v Evropi.

Do vseh teh lokacij vodijo energetski in telekomunikacijski vodi, ki so vezani na infrastrukturo Telekoma Slovenije. S tem, ko se brezglavo prodaja Telekom Slovenije, kompromitirate vse te lokacije. Ko dobi tujec v roke Telekom Slovenije, vse to v trenutku postane povsem neuporabno, ker jih je seveda zlahka odkriti in jih tudi odkrijejo v tistem trenutku, ko dobi v last to podjetje.

Zato je pomembno, da se zavedamo, da obstaja v našem pravnem redu varovalka, da se to ne zgodi. Brez omrežja Telekoma Slovenije te lokacije ne morejo funkcionirati. Pred kakršnokoli prodajo, če do nje že mora priti, je potrebno ločiti in povezati to omrežje. Vedeti pa moramo, da gre za investicijo, ki gre v stotine milijone evrov, ki jih nimamo predvidenih nikjer. Poudarjam. Pred kakršnokoli prodajo, če do nje že mora priti, je potrebno ločiti in povezati to omrežje. To omrežje je ključno za varnost, za obrambno varnost Republike Slovenije. Če se to izloči, nimam kot minister za obrambo nobenih težav kako bo potekal postopek prodaje Telekoma. Ampak to je tisti ključni pogoj, na katerega opozarjam, da mora biti izpolnjen, da ne zmanjšujemo obrambne sposobnosti Republike Slovenije in samo za to gre, spoštovane poslanke in poslanci.

Odločanje o prodaji Telekoma Slovenije, ne da bi ocenili finančne in varnostne posledice pomeni kršenje zakona in zavajanje, ne samo poslancev, temveč tudi slovenskega ljudstva. Odločanje o prodaji Telekoma Slovenije maja 2013, govorim vam iz lastnih izkušenj, je bilo izvedeno brez kakršnihkoli varnostnih analiz ali analiz finančnih posledic. Šlo je čisto zavajanje poslancev. Ali je šlo leta 2013 za akt namerne izdaje ali pa samo za strahotno malomarnost oziroma opustitev dolžne skrbnosti, je nepomembno, v kolikor to napako popravimo predno nastane nepopravljiva škoda. In to priložnost imam.

Ne želim si, da bi se znašli v situaciji, kot naši sosedje Hrvatje, ki so nenadoma ugotovili, da nimajo več nikakršne kontrole nad svojim obrambnim sistemom, da nemška obveščevalna služba ve tudi za vsak klic premierja, ministrov, koga so klicali, kdaj in kaj so povedali. Da so se nenadoma zavedli, da bo izgradnja ločenega sistema sestala več sto milijonov evrov. Da več sto milijonska škoda zaradi višjih cen in posledičnega črpanja kapitala, zaostanka v tehnološkem razvoju nepotrebnega odpuščanja zaposlenih in uničenja dobaviteljske baze niti ne omenjam. Če vse to upoštevate, ni Hrvaška država od prodaje Telekoma pridobila prav ničesar. Nasprotno, gre za težko popravljivo škodo, ki se seveda bo odražala na varnostnem sistemu hrvaške in tudi na ekonomskem razvoju hrvaške. Da o ponižanju, ki jo kaže poskus nemške kanclerke Angele Merkel, da bi s pritiski ustavila izgradnjo hrvaškega državnega alternativnega omrežja, ker bi lahko konkuriral nemškemu monopolu, niti ne govorimo.

Sprašujem vas, je država, v kateri šef neke druge države odreja kaj se sme in kaj se ne sme graditi na obrambnem področju, sploh še suverena? Smo se Slovenci leta 1991 za to borili? V nasprotju s tem, Švicarji, čeprav eden od najbolj liberalnih držav Evrope, niso nikogaršnje marionete. Odločajo se samo v svojem imenu. Ni noben tuj predsednik Vlade prišel na misel, da jim bi odrejal kaj smejo investirati. Švicarji so gladko zavrnili privatizacijo oziroma izgubo kontrole nad državnim operaterjem Swissco. Razlogi so ekonomsko razvojni in predvsem varnostni. Zakaj Slovenci vsaj v tem pogledu ne moremo biti enaki Švici? Švicarski premier kaže na to, da je način preko nacionalnega telekomunikacijskega operaterja varnejši in verjetno cenejši. Zakaj? Zato, ker mora država v nasprotnem primeru zagotoviti alternativno fizično omrežje. Gre za občutno investicijo, da stroškov vzdrževanja seveda niti ne omenja. Nekateri omenjajo, da lahko država zagotavlja varnost preko kriptiranih povezav, preko komercialnih vodov. Te opozarjam, da standardi Nato določajo, da se komunikacija vsebin z določeno stopnjo tajnosti ne sme izvajati preko tujih komercialnih omrežij ne glede na vrsto in jakost uporabljenih kriptografskih tehnik. Kontrola nad fizičnem omrežjem je bila in je absolutni predpogoj vsake zaupne vojaške komunikacije. Ni stvar Ministrstva za obrambo, da odloča o tem, za kakšen model se bo država odločila, vsekakor pa je ne le njegova pravica, temveč po zakonu tudi dolžnost, da Vladi Republike Slovenije Državnemu zboru in ne nazadnje državljanom predstavi varnostno tveganje stroške v enem ali drugem primeru. In samo to je bil namen in cilj mojega delovanja v Ministrstvu za obrambo. Danes ugotavljam, da je razlog za mojo razrešitev ne to, da sem ravnal nezakonito, ravnal sem zakonito. Ravnal sem državotvorno. Razlog za moj predlog predsednika Vlade za mojo razrešitev je zgolj moje jasno stališče, da se ne sme odprodati najpomembnejših podjetij v Sloveniji, ki so pomembni za varnost Republike Slovenije.

Hvala.