Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci.

V obravnavo sem vam poslal predlog za razrešitev ministra za obrambo gospoda Janka Vebra. Za razumevanje tega predloga vam bom strnjeno pojasnil vzroke in okoliščine, ki sem jih moral upoštevati pri svoji odločitvi. Svojo utemeljitev bom vam in javnosti podrobneje pojasnil tudi v nadaljevanju seje in tekom dneva.

Kot veste je Komisija Državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb v začetku marca opravila nadzor nad delom obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo, v nadaljevanju bom uporabljal kratico OVS.

Parlamentarni nadzorniki so na osnovi ugotovitev nadzora in po prejetem pisnem pojasnilu generalnega direktorja OVS sklenili, da je OVS presegel svoja zakonska pooblastila. Sledilo je ministrovo pojasnjevanje medijev, ne da bi me o dogajanju in o tako hudih očitkih pri tem kadarkoli in kakorkoli informiral. Tako je nastala situacija, da sem za ta dogajanja izvedel iz medijev. Spremljanje nadaljnjega ministrovega pojasnjevanja javnosti ter članom parlamentarnega Odbora za obrambo, je v javnosti in meni pustilo dvom predvsem zaradi ministrovih nasprotujočih si trditev. Minister ter generalni direktor OVS, sta namreč nadzornikom parlamentarne komisije najprej javno zatrjevala, da je bila naloga ministra odrejena ustno, čemur je po njunih zatrjevanih sledilo tudi ustno poročanje pristojnih OVS. Po preklicu stopnje tajnosti na gradivu, ki ga je minister 13. novembra lani nenapovedanega in neusklajenega poizkusil uvrstiti v vladno proceduro, je minister javnosti predstavljal dokument z naslovom, "Informacija o zagotavljanju kakovosti storitev Telekoma Slovenije za delovanje obrambnega sistema in sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami kot dokazilo svojega zakonitega in odgovornega postopanja pri odrejanju naloge OVS." Opozoriti moram, da je s tem razkril tajni podatke vsebovan v sklepu Vlade, kjer je Telekom na seznamu družb državne kritične infrastrukture. Vendar so ministrove argumente o zakonitem in odgovornem postopanju kmalu zatem demantirali mediji z opozorilom, da je naveden dokument datiran z dnevom pred ministrovo domnevno odreditvijo naloge OVS. S tem je v javnosti nastal sum, da je prišlo s strani ministra za poizkus zavajanja javnosti in parlamentarne nadzorne komisije. Ponesrečen poizkus pojasnitve postopanja OVS in vsebina dokumenta, ki je nastala v civilnem delu ministrstva, sta tako pri meni kot tudi v javnosti še povečala dvom in omogočila porajanje dodatnih sumov v opravičenost aktiviranja OVS. Nadalje, v zakonitost njegovega delovanja pri tej zadevi pa tudi v sam namen izdelave analize s strani OVS, kot ga je s tem dokumentom pojasnjeval minister. Preden nadaljujem z opredelitvijo do novih dokumentov, ki so se nato pojavili, četudi je minister zatrjeval, da ti sploh ne obstajajo, naj glede omenjenega gradiva, ki ga je minister poskušal uvrstiti na vladno sejo in mu je v teh tednih z odločbo preklical stopnjo tajnosti pojasnim, da je na samem začetku 9. redne seje Vlade dne, 13. novembra 2014, to je na točki sprejemanja dnevnega reda, minister najavil, citiram, "da je pripravil gradivo v obliki informacije o zagotavljanju kakovosti storitev Telekoma za področje obrambnega sistema in varstva pred naravnimi nesrečami." Ker to gradivo ni bilo pripravljeno v skladu s postopki priprave vladnih gradiv, to gradivo tudi ni bilo uvrščeno na dnevni red navedene novembrske seje. Odločno zavračam javno izrečene namige in trditve nekaterih, da sem s tem kot predsednik Vlade preprečeval razpravo o tej temi in ministra oviral pri naporih in skrbi za obrambo države. Ravno nasprotno, ministru Vebru sem tedaj dejal, da bo Vlada tudi to gradivo obravnavala takrat, ko bo ustrezno dopolnjeno in medresorsko usklajeno ter kot tako uvrščeno na dnevni red seje Vlade. Slednje je bilo tudi dokumentirano v zapisu Vladne seje. Prav tako moram izpostaviti, da je bila po sosledju dogodkov naloga OVS s strani ministra odrejena neposredno po omenjeni seji Vlade, na kateri pa minister ni niti z besedo omenil svojega namena takšne odreditve niti o tem ni pozneje informiral mene oziroma Vlade. Posebej pomembno je, da takratna ministrova utemeljitev potrebe po obravnavi gradiva, ni niti v najmanjši meri nakazovala na obstoječo neposredno grožnjo obrambnim interesom države ali pa Slovenski vojski ali ministrstvu s strani obveščevalnih služb vojaških organizacij ali drugih organov in organizacij. Vse od navedene seje Vlade do danes minister meni ali Vladi v obravnavno nikoli ni predlagal nikakršnega gradiva ali dokumenta s tem v zvezi. Iz tega izhaja tudi, da ugotovitve OVS gotovo niso izkazovale okoliščin dejavnosti obveščevalnih služb, ki bi kazale na ogrožanje obrambnega interesa države, pa tudi seveda obrambnega interesa Slovenske vojske ali ministrstva. Zakaj izpostavljam prav to? To bom kasneje podrobneje pojasnil v delu, kjer bom pojasnil tudi pravno neutemeljenost predmetnega delovanja OVS. Pred tem pa naj še povem, da je za namene svojega pojasnjevanja minister na to razkril dodaten dokument, ki pa se je izkazal ne samo za povsem nestrokovno pripravljene, saj ne nosi niti datuma niti signirne številke, pač pa tudi za izrazito spornega. Dokument nosi dokaj pomenljiv naslov Prodaja podjetja Telekom Slovenije. Sedaj ko je dokument objavljen tudi sami veste, da dokument nosi tudi oznako tajnosti in to zaupno pri čemer pa je treba najprej pojasniti, da se takšna oznaka po Zakonu o tajnih podatkih nikoli ne uporablja na dokumentu, ki je bil sestavljen zgolj iz javnih virov kot trdi minister. Razumeti je treba, da oznaka tajnosti nakazuje, da je bil dokument predviden za zapis zaupnih podatkov. Dejstvo, da dokument takih podatkov ne vsebuje kot se je pokazalo po njegovi objavi tako poraja številna druga vprašanja. Ni niti logičnega pojasnila zakaj bi pri obveščevalnem ali protiobveščevalnem delu OVS vnaprej omejevali delovanje samo na javno dostopne vire. OVS mora namreč vedno pri izpolnjevanju svojih nalog uporabiti vse razpoložljive vire, če želi ustrezno opravljati svoje naloge, zato tudi ima svoja pooblastila. Prav tako argument, da se ni uporabilo posebnih oblik pridobivanja podatkov in drugih operativnih metod ne pomeni, da ni bila uporabljena tudi metoda zbiranja podatkov s pomočjo partnerskih služb, zbiranja podatkov na terenu ter uporaba razpoložljivih podatkov iz baz podatkov. Vsaj nestrokovno je, da v vsej znani dokumentaciji ni niti enega zapisa, kjer bi bil omenjen oziroma opredeljen pristop OVS do izvajanja te naloge. Tako ostaja utemeljen sum, da je OVS nalogo opravil tako kot vse ostale, to je z vsemi razpoložljivimi viri. Minister je nalogo analiziranja odredil celotnemu OVS, torej vsem trem njegovim sektorjem. Težava pri tem pa je, da obveščevalni del sploh ne sme delovati na tleh Republike Slovenije saj se v skladu z 32. členom Zakona o obrambi obveščevalne naloge opravljajo izven države. Obveščevalni del OVS torej lahko zbira varnostne, politične in vojaške informacije, ki so pomembne za naš obrambni sistem samo v tujini, nikakor pa obveščevalni del OVS nikoli in na noben način ne sme biti uporabljen za tovrstno nalogo kot jo je odredil minister. Še pomembneje pa je, da je vsebina tega dokumenta za kater minister trdi, da pojasnjuje celotno ozadje in legitimnost njegove postopanja ter dela OVS, da torej ta vsebina ne odraža morebitne dejavnosti tujih obveščevalnih služb, ki bi ogrožale obrambne interese države, Slovensko vojsko ali ministrstvo kar bi opravičevalo obveščevalno ali protiobveščevalno delo na osnovi 32. člena Zakona o obrambi kot vztrajno pri tej nalogi zakonitost postopanja OVS utemeljujeta tako njen generalni direktor kakor tudi minister Veber. Znano dejstvo je tudi, da je prodaja podjetja civilno pravni postopek med strankami pri čemer nobena normativna ureditev v Sloveniji ne narekuje zbiranja, dokumentiranja ali analiziranja podatkov v postopki prodaje podjetij z obveščevalnim ali protiobveščevalnim delom OVS. Ocenjujem, da profesionalno delo te službe ne bi smelo dopustiti, da se tako zgovoren naslov, citiram: "Prodaja podjetja Telekom Slovenije" nahaja na dokumentih obveščevalnega in protiobveščevalnega sektorja OVS razen, če je služba dejansko opravljala zakonito delo in je za to imela tudi ustrezne razloge v delovanju tujih vojaških obveščevalnih služb uperjenih v ogrožanje obrambnega interesa države oziroma Slovenske vojske ali ministrstva. Ponavljam pa, da o obstoju tovrstnih groženj nikoli nisem bil obveščen, prav tako pa pri tako resnih zadevah opisane okoliščine in dejstva puščajo prevelike sume, da bi vse skupaj lahko tolerirali kot zgolj neka spodrsljaj. Zelo nenavadno je, da se tudi po mojem zaprosilu ministra za dodatno utemeljitev pravne podlage tako minister kot generalni direktor OVS še naprej sklicujeta na določila 32. člena Zakona o obrambi, kot pravno podlago za naročeno analizo, ko pa prav ta člen določa obveščevalno in protiobveščevalno delovanje službe. Na tem mestu zato poudarjam, da je zakonska določila treba pravilno brati v celoti, namreč da preverjanje kakovosti tržnih storitev nikakor ne sme biti vsebina obveščevalnega ali protiobveščevalnega dela vojaške službe, tajne službe brez jasne grožnje aktivnega delovanja tujih obveščevalnih služb. Pri tem se minister sklicuje na pravno mnenje, ki sta ga pripravila pravna strokovnjaka dr. Igor Kaučič in dr. Rajko Pirnat, pri čemer sem za to mnenje oba zaprosil sam po odkriti ugotovitvi parlamentarne komisije. Poudariti je treba, da omenjena pravnika nista podala dokončnega odgovora o zakonitosti predmetnega delovanja OVS, pač pa sta zgolj izpostavila okvire v katerih je mogoče oceniti zakonitost delovanja. Na podlagi vpogleda v vso dokumentacijo in druga pojasnila, ki sem jih imel na voljo, omenjena pravnika vsega tega, seveda, nista imela na voljo, moram tu v Državnem zboru jasno povedati, da okviri, ki jih za utemeljitev zakonitosti delovanja OVS izpostavljata oba pravna strokovnjaka, niso bili izpolnjeni. Namreč, za utemeljeno izvajanje naloge iz tretje alineje prvega odstavka 32. člena zakona o obrambi, na katerega se sklicuje minister mora obstajati realno obstoječa dejavnost tujih obveščevalnih organizacij in drugih organizacij, ki dejansko ogrožajo obrambne interese države, Slovensko vojsko ali ministrstvo. V dokumentaciji, ki jo je predložil minister ali v kakšnih drugih znanih dokumentih ali obvestilih pa ni navedenih dejavnosti takih služb ali organizacij zoper katerih bi bila obravnavana aktivnost OVS usmerjena. Minister je tako naročil analizo, za katero OVS, torej obveščevalna vojaška služba, ni pristojna. Zaradi izostanka pisne sledljivosti, izostanka evidentiranja postopka, torej katerega je bil osebno in objektivno dolžan zagotoviti prav minister, sam minister tako nikoli ne bo mogel ovreči sumov v prekoračitev pooblastil ali sumov v nezakonito delovanje. Glede na potrebo po natančni, jasni in določni pravni podlagi, ki jo potrebuje OVS za izvajanje svojih nalog, mora biti obstoj te pravne podlage v vsakem konkretnem primeru jasno in konkretno izkazan. Ministrova razlaga pravne podlage je preširoka, saj pojasnjuje, da spada v okvir naloge iz tretje alineje prvega odstavka 32. člena zakona o obrambi tudi analiza posledic prodaje nacionalnega operaterja tujemu kupcu za izvajanje nalog OVS. To pomeni, da takšne analize, če temu tako rečemo, na podlagi te določbe zakona o obrambi OVS ne sme upravljati oziroma je njena izvedba celo nezakonita. Tudi če je minister imel v mislih analiziranje posledic za nekakšno interno delovanje OVS bi moral to notranje delovanje presojati po strogih kriterijih, ki naj odstranijo vsak dvom, da morda ne gre za obveščevalno, protiobveščevalno ali varnostno nalogo OVS v smislu 32. člena zakona o obrambi. Kriteriji za to, ki morajo biti tudi po mnenju obeh prej omenjenih pravnih strokovnjakov, izpolnjeni, in to kumulativno, pa niso bili izpolnjeni. Po vpogledu v obstoječo dokumentacijo je namreč dejstvo, da že sama aktivnost ni bila namenjena notranji organizaciji dela OVS, kot bi to bilo dopustno tudi v skladu z mnenjem obeh pravnih strokovnjakov. Poleg tega ni nobenega zanesljivega dokaza, da niso bila v tem primeru uporabljena tudi posebna pooblastila OVS ali uporabljeni tudi tisti podatki, ki niso zgolj javno dostopni, pa bi morala tudi v skladu z mnenjem obeh pravnikov, to biti preverljivo. Nedopustno je torej, da so bili postopki vodeni tako zelo netransparentno in v nasprotju z načelom pravne varnosti, ki terja predvidljivost in zanesljivost postopanja.

Dovolite mi še, da ministru na njegovo vprašanje kaj bom storil sam in kaj bo naredila Vlada za zaščito interesov Slovenije v luči postopka prodaje Telekoma Slovenije na tem mestu sporočim, da se reševanje in identifikacija potencialnih problemov na področju kibernetske varnosti, kakor tudi na področju informacijskih in telekomunikacijskih / opozorilni znak za konec razprave/ v skladu z odločitvijo prejšnjih vlad že izvaja in se v različnih delovnih telesih s tem delom nadaljuje tudi že v tem mandatu. Ker mi bo čas potekel bom zaključil to svojo temeljno predstavitev in v nadaljevanju predstavil še dodatno argumentacijo, predvsem pa naj še rečem, da nikakor ne drži, da Vlada ni storila ničesar oziroma da ni opravljala svojega dela. Dejstvo je, da je Vlada zaskrbljena za obrambno sposobnost države in da dela na tem področju v pristojnih telesih v pristojnih ministrstvih vse, kar je potrebno, in da je tudi za to področje, za zakonsko področje telekomunikacij pristojno predvsem Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, kot to določa zakon. Tega tudi minister ni v zadostni meri upošteval, kar bom pojasnil kasneje. Naj pa še enkrat povem, da enostavno vse to, kar sem povedal, postavlja tudi najnovejše ministrovo sporočilo, s katerim je obvestil ta teden in sicer, da naj bi skupina strokovnjakov pripravljala analizo v zvezi s storitvijo kaznivega dejanja, izpodkopavanja … / nerazumljivo/ ukrepov, v skladu s 366. členom Kazenskega zakonika v izjemno nenavadno luč. Kajti kot rečeno nisem opustil nobenega ukrepa, ki bi lahko vplival na poslabšanje obrambno sposobnost države, niti ne nikomur kaj takega svetoval ali naložil. In, če zaključim iz vseh navedenih razlogov ocenjujem, da je minister tako subjektivno kot objektivno odgovoril za nezakonito nepravilno in netransparentno delovanje Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo. Tudi vi spoštovani poslanke in poslanci boste torej z današnjo odločitvijo izkazali svojo odgovornost v tej predmetni zadevi. Prepričan sem, da boste z odločitvijo javnosti sporočili, da v Sloveniji ne dopuščamo netransparentnega in nezakonitega delovanja ter aktiviranja tajnih služb. Hvala lepa.