Spoštovani predsednik. Predsednik vlade, ministri. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi. Res je, da so se okoliščine in vse okoliščine zelo hitro spreminjajo, zato je pred nami rebalans proračuna za leto 2015, ki je bil pred dvema letoma sprejet v nekih drugih temeljih, v nekih drugih okoliščinah. Gospodarsko okolje je vse manj spodbudno in vse bolj neprijazno. Včasih celo mačehovsko. Osebno do najbolj občutljivih in najbolj ranljivih ciljnih skupin. To je pač dejstvo, na žalost. Dejstvo, katerega ne gre zanikati in v okviru katerega je izjemno težko proizvesti kaj ustvarjalnega. Celo obdržati kontinuiteto doseženega, nivo obstoječih pravic in nekaterih ugodnosti je zelo težko zagotavljati. In ravno zaradi slednjega, v Poslanski skupini Desus priznavamo, da so vsi tisti, ki so bili vključeni v pripravo tega rebalansa morali biti zelo previdni in odgovorni pri svojem delu. Priznam, gre za zelo odgovorno nalogo, končni rezultati pa naj bi imeli čim manj hudih bolečih posledic za vse udeležence, ter naj bi čim bolj povečali pozitivne učinke in prinesli neko dodano vrednost. Vsi pripravljavci naj bi imeli en cilj, oblikovati proračun, ki bo realen in hkrati tudi nuditi zadovoljstvo na vseh področjih. Pripraviti takšen proračun, ki bo zadovoljil vsa pričakovanja pristojnih ministrstev, hkrati pa zadovoljil tudi ali pa predvsem najširšo javnost pa je izjemno težko delo. Poraja se mi vprašanje ali je glede na vse predstavljene argumente na posameznih odborih in pa v vsej medijski odmevnosti možno takšen proračun sploh ustrezno oblikovat in ga pripraviti. Sprašujem vas ali gre proračun že v domeno nadrealnega. V lastnem prepričanju menim, da čudeža v takšnih pogojih skorajda ni mogoče izpeljati. Iz nič narediti ogromno zelo težko ali pa nikakor.

In kaj bi pravzaprav bil danes čudež? Verjetno dejstvo, da se javnofinančni primanjkljaj države čez noč prepolovi ali pa ga sploh ne bi bilo več, da beležimo nadpovprečno gospodarsko rast, da povečujemo prihodke države, ki bodo zadovoljili čisto vse zahteve in da drzno znižamo odhodke države, še posebno na določenih segmentih, kot je recimo področje javnih naročil, informatike in tako dalje in tako naprej. Hkrati pa si zastavimo pogoj, da se sploh ne bomo več zadolževali. Ja, ja, to bi bil čudež. Čudeži pa se danes in tukaj ne dogajajo, zato ostanimo v realnem svetu. Proračun je kompromis med praktično neomejeni željami, potrebami in vedno limitirani finančnimi sredstvi. Vedno je bilo tako in vedno bo tako. Proračun je zelo realno prikazan v obliki številk in jih bo treba realizirati v praksi, s konkretnimi dejanji, s konkretnimi ukrepi.

V Poslanski skupini Desus največ napora namenjamo tistim najranljivejšim ciljnim skupinam. A veste, zahtevati dostojno življenje naših upokojencev, ni nobena floskula, tudi ni kar tako neka izjava. Pri pravici do dostojnega življenja gre za osnovno človekovo pravico in to pravico vsakega posameznika. Nekoliko evrov več na mesec pri današnjih pokojninah se v času naraščajoče revščine še kako pozna. Pokojnine se v vseh teh letih glede na rast plač in višanje, predvsem višanje stroškov življenja, so že drastično padle. Danes imamo namreč že več kot polovico upokojencev, ki prejemajo pokojnino, ki je nižja od 593 evrov, to pa vsi veste, da je tisti prag, ki predstavlja tveganje revščine. Povprečna mesečna penzija pa znaša 563,85 evra. In ta trend zniževanja je treba zaustaviti in zaustavljamo ga. Dobili smo jasna zagotovila predsednika vlade, da bomo pristopili k valorizaciji, torej usklajevanju pokojnin, seveda ob predpostavki, da bo podatek za leto 2014 takšen, da se bruto družbeni proizvod zvišal več kot 2,5%. Naredili bomo to, ta ukrep, naredili bomo to dejanje. To je tudi predpogoj, da podpremo ta rebalans proračuna, realizacijo pa zamaknili v leto 2016, zavedajoč se težkega položaja ali oteženega položaja v tej državi.

V Poslanski skupini Desus smo prav tako zelo pozorni na tisti del proračuna, ki zagotavlja pravice iz naslova izplačevanja transferjev brezposelnim, socialno ogroženim, invalidom in še bi lahko našteval. Prav tako menim, da je nemoteno izplačevanje dajatev iz naslova starševskega varstva, otroških dodatkov in drugih prejemkov, predpogoj za zadovoljstvo, napredek in blaginjo naših državljanov in državljank.

Z veseljem ugotavljamo, da so sredstva za zagotavljanje pravic iz teh naslovov nezmanjšani. Še več. na področju sociale je zagotovljenih še nekoliko več sredstev, kot je znašala realizacija v letu 2014. Iskreno povedano, osebno bom izjemno zadovoljen, če teh sredstev ne bo treba v celoti realizirati, saj bo to pomenilo, da so ljudje dobili službe, da se je njihov položaj izboljšal in da smo na pravi poti. Vse dokler pa bodo ljudje upravičeni do teh sredstev in jih bodo še kako potrebovali, pa jih bo ta država brez izjeme tudi zagotavljala. Nobena pravica, nobena zakonska in že priznana pravica ne bo postavljena pod vprašaj, in to je ena izmed ključnih poant tega proračuna, ki me tudi, ali prav iz tega razloga navdaja z optimizmom. Ob vsem povedanem, kolegice in kolegi, in ne nazadnje ali pa prav zato, ker bo ob seveda nemotenem izplačevanju pokojnin prostor tudi za dodatno izplačevanje regresa upokojencem z najnižjimi pokojninami in ker smo s strani predsednika Vlade dobili jasna, eksplicitna in nedvoumna zagotovila, da se bodo pokojnine po dolgem času ponovno uskladile, gledam na predlagan proračun z optimizmom.

V Poslanski skupini Desus se zelo dobro zavedamo, da kljub temu ne smemo izgubiti stika z realnostjo. Realnost pa je, ne glede na to ali nam je všeč ali pa nemara ne, takšna, da je stvari treba izpeljati do konca, se pravi, sprejeti proračun, torej rebalans proračuna s 100% udejanjiti nedvoumna in jasno dana zagotovila ter nadaljevati z zastavljenimi projekti. Že večkrat je bilo omenjeno, da je letošnji proračun zelo investicijsko oblikovan. Ravno investicije so tiste, ki jim predlagan rebalans namenja pomemben delež sredstev, kar je prav tako z moje strani, z naše strani treba pozdraviti.

Kakor sem že povedal na seji odbora je do proračuna treba biti tudi kritičen, saj gre za najbolj pomemben akt v državi. Kritike pa izhajajo nedvomno tudi iz tega, da ne glede koliko sredstev namenimo posameznemu resorju, bi bilo smiselno zagotavljati še več, evro, dva več bi si želel verjetno vsak minister, da bi dosegel svoje zastavljene cilje. Pa vendar, v Poslanski skupini Desus ne oporekamo, da dodatna sredstva pomenijo tudi pospešeno realizacijo zastavljenih nalog. In če sem odkrit, se objektivna slika proračuna počasi a vidno izboljšuje iz več razlogov. Pokazatelji gospodarstva kažejo napredek, kot je denimo zunanjetrgovinski presežek, gospodarska rast, nezaposlenost se počasi pa vendarle zmanjšuje, veča se delež investicij, kar je bilo že povedano in še bi lahko našteval. In ravno dobri gospodarski pogoji so temelj za izplačevanje vseh vrst pravic, kot že povedano, tudi in predvsem usklajevanje pokojnin po dolgem času, zagotavljanje pravic posameznikom in gospodinjstvom, spodbud gospodarstvu. Z eno besedo temelj za napredek države in blaginjo, kar je bistvo njenih prebivalcev.

Hvala lepa.