Spoštovane poslanke in poslanci!

Pred vami je predlog rebalansa proračuna za leto 2015. Gre za sedmo leto po začetku krize in moram reči, po vseh rebalansih in proračunih, ki sem jih v svojem življenju sprejemal oziroma se z njimi utrudil, je ta bil daleč najtežji. Takoj potem, ko je Vlada začela svoj mandat, se pravi, v septembru lansko leto, smo začeli s pripravami na ta rebalans, trajalo je torej skoraj pet mesecev. Vmes so bila zelo trda, težka pogajanja. In moramo razumeti, da je verjetno ta eden najtežjih rebalansov, kar jih bomo sprejemali, ker pač pričakujemo, da smo na dnu in da od tu naprej bomo pač imeli gospodarsko rast in da bo kriza za nami. Tudi ta proračun sledi temu cilju.

Vlada Republike Slovenije s tem predlogom nadaljuje politiko uravnoteženja javnih financ, kot je bilo že poudarjeno v govoru premierja. Prav tako Vlada želi s tem dokumentom nadaljevati pot do stabilne in vzdržne gospodarske rasti. Posebej bi rad poudaril, da brez gospodarske rasti ni mogoče doseči uravnoteženja javnih financ, vsaj ne vzdržnega. Trije poglavitni cilji so sledeni v tem dokumentu. Prvi cilj je 100% črpanje evropskih sredstev za staro finančno perspektivo 2007-2013. Drugi cilj je znižanje primanjkljaja sektorja države pod 3% BDP po standardih ESA v letu 2015, s čimer se je Vlada zavezala v Programu stabilnosti za leto 2014, in pa maksimalna javnofinančna podpora rasti bruto domačega proizvoda, torej, maksimalna usmeritev v investicije in materialne stroške.

Rebalans proračuna za leto 2015 je bil nujno potreben, najprej zato, ker so projekcije prihodkov v sprejetem proračunu temeljile na makroekonomskih izhodiščih iz jesenske napovedi Umarja iz leta 2013. Kot veste, se je v letu 2013 napovedovalo bistveno drugačno stanje, kot je stanje danes, ne samo pri projekcijah Umarja, ampak tudi vseh mednarodnih institucij. Ta izhodišča so seveda sedaj bistveno spremenjena. Pri napovedovanju prihodkov ob pripravi predloga rebalansa proračuna za leto 2015 smo upoštevali predhodno realizacijo za leto 2014 ter ta novelirana makroekonomska iz Umarjeve zimske napovedi gospodarskih gibanj, ki za leto 2015 napoveduje 2% gospodarsko rast, vendar hkrati znižuje napoved glede rasti cen. To bi rad še posebej poudaril, ker bo rast cen izjemno nizka, je praktična rast samo realna rast, seveda je pa proračun narejen na nominalni osnovi. Poleg tega so na gibanja javnofinančnih ciljev vplivale tudi spremenjene okoliščine in dejavniki nekaterih večjih skupin prihodkov in odhodkov. Glavna odstopanja izhajajo iz izpada prihodkov iz naslova davka na nepremičnine, nenačrtovanih izdatkov za obresti za zadolževanje, izvršeno po uveljavitvi proračuna 2015, prenizko načrtovan tekoči transfer v ZPIZ zaradi sprejetja novega Zakona o Slovenskem državnem holdingu spomladi 2014, ki je uvedel spremembe pri financiranju rednih izdatkov pokojninske blagajne s strani KAD, ter sprememb okoliščin v zvezi s črpanjem EU sredstev. Načrtovan primanjkljaj proračuna za leto 2015 v sprejetem proračunu je bil 2,4% bruto domačega proizvoda, vendar bi te spremembe, ki sem jih navedel in nekatere druge, ker nismo sprejemali strukturnih sprememb, ampak smo sprejemali samo začasne spremembe proračuna, privedle do 5% primanjkljaja, če bi imeli tako imenovan spontani scenarij. Torej je bilo nujno treba uvesti ukrepe, ki so ta 5% primanjkljaj pripeljali pod 3% bruto domačega proizvoda. Če tako gledamo, recimo, samo izpad davka na nepremičnine in povečanje obresti, prispevata za približno 1 odstotno točko dodatnega primanjkljaja. Zato so bili potrebni vsi ti ukrepi, ki jih je omenil že premier, v obdobju do 31.12. sprejetje zakonov, sprejetje raznih sprememb tudi drugih predpisov, da bi lahko v letu 2015 se držali teh pravil Pakta stabilnosti in rasti in prvič po začetku krize imeli primanjkljaj nižji od 3% bruto domačega proizvoda.

Dovolite mi, da vam na kratko predstavim konkretne ocene prihodkov in odhodkov.

V predlogu rebalansa proračuna za leto 2015 je skupaj načrtovanih 8 milijard 562 milijonov evrov prihodkov, kar je za 64 milijonov evrov manj kot v sprejetem proračunu za leto 2015. Največji izpad se ocenjuje na strani davčnih prihodkov, kar je seveda posledica ne uveljavitve zakona o davku na nepremičnine, vendar je Vlada sprejela več horizontalnih in sektorskih ukrepov, ki bodo ta vpad, izpad omilili. Najprej ohranitev četrtega dohodninskega razreda, potem zvišanje stopnje davka na finančne storitve, zvišanje stopnje davka na zavarovalne posle, povišanje okoljskih dajatev zaradi emisij CO2, povečanje učinkovitosti pobiranje javnih dajatev, spremembe v sistemu študentskega dela in druge ukrepe. Del teh ukrepov se samo podaljšuje iz prejšnjega obdobja, del nadomešča nekatere, ki ne veljajo več. V predlogu rebalansa proračuna torej načrtujemo 6 milijard 870 milijonov evrov davčnih prihodkov, kar je kljub vsemu za približno 300 milijonov več kot je bilo tovrstnih prihodkov realiziranih v letu 2014, to je pa glede na 2014, 578 milijonov evrov nedavčnih prihodkov in 40,7 milijonov evrov kapitalskih prihodkov, donacij in transfernih prihodkov. Načrtujemo tudi milijardo 72 milijonov evrov prejetih sredstev iz proračuna EU. Predlog rebalansa določa odhodke, se pravi stran odhodkov v skupni višini 9 milijard 947 milijonov evrov, kar je za 461 milijonov več kot v sprejetem proračunu in 292 milijonov več kot je znašala realizacija v letu 2014. Predlog rebalansa je na odhodkovni strani, kot že omenjeno, usmerjen v zagotavljanje zakonskih obveznosti in v 100% črpanje EU sredstev, zato je najvišje povečanje odhodkov predvideno prav na porabi EU sredstev in pripadajoče slovenske udeležbe. V zvezi z integralnimi odhodki je treba poudariti, da se ti znižujejo za 50 milijonov evrov glede na realizacijo 2014, kar utemeljujemo z ukrepi, ki jih je Vlada Republike Slovenije na seji že 22. oktobra potrdila z namenom, da se zagotovi skupno znižanje odhodkov na drugih področjih. Nekaj od teh ukrepov, da naštejem: centralizacija javnih naročil, centralizacija državne informatike, ukrepi za znižanje stroškov dela, ukrepi s področja sofinanciranja občin, racionalizacija na gospodarskih javnih službah, nadomestitev nekaterih nepovratnih subvencij v povratno ter drugi sektorski ukrepi po resornih ministrstvih. Razrez odhodkovne strani pokaže, da je od skupnih 9,9 milijard evrov odhodkov, poraba EU sredstev 1 milijardo 308 milijonov s slovensko udeležbo 229 milijonov evrov, torej kar 15,5% odhodkovne strani povezane s črpanjem EU sredstev, saj je leto 2015 zadnje, ko lahko še črpamo sredstva iz prejšnje finančne perspektive 2007-2013. Programska klasifikacija, ki je pomembna, kaže, da se v primerjavi s porabo preteklega leta, se pravi glede na leto 2014 bistveno več sredstev v rebalansu namenja za intervencije programe in obveznosti, kar za 134% več, varovanja okolja in okoljsko infrastrukturo za 67% več ter za zdravstveno varstvo 23%. Ob tem naj poudarim, da je rebalans 2015 usmerjen izrazito investicijsko, kot sem že omenil, saj se v primerjavi s porabo leta 2014 nakup in gradnja osnovnih sredstev povišuje za 41% in investicijski transferji za 30%, torej investicijski odhodki skupaj približno za 30%.

Naj naštejem nekaj večjih investicijskih projektov, ki jih še ni omenil premier. Recimo s področja železniškega prometa, obnova železniške proge Divača-Koper, rekonstrukcija proge Pragersko-Hodoš. To so relativno visoki izdatki 100 milijonov 57 milijonov. Nadgradnja odseka železniške proge Slovenska Bistrica-Pragersko, itn. S področja cest obvoznica Škofja Loka nacionalni program avtocest. S področja vodooskrbe in čiščenja odpadnih voda, projekti so predvideni na porečju Soče, Save, Zgornje Save, Mure, Ljubljanice, itn. Na področju informacijske družbe večji projekti: vzpostavitev državnega računalniškega oblaka, izgradnja centralne informacijske infrastrukture, vzpostavitev optične povezljivosti za zavod s področja izobraževanja in raziskava in recimo še nekateri ostali večji projekti, ki jih poznamo: Center za smučarske teke Planica, Gimnastični center Ljubljana. S tem dokazujemo, da predlog rebalansa proračuna za 2015 dejansko sledi cilju povečanje investicij in kot vemo povečanje investicij deluje multiplikativno na rast BDP, zato tudi takšno prestrukturiranje proračuna. Med ostalimi odhodki naj posebej izpostavim še obresti, ki bodo kljub nominalno višjemu stanju dolga kot v preteklem letu, zaradi okolja nizkih obrestnih mer leta 2015 in seveda, zaradi znižanja relativnih obrestnih mer Slovenije glede na druge države, zaradi zopet ponovnega dobrega dostopa do finančnih trgov bodo te obresti nižje za 35 milijonov kot v letu 2014. Nominalno nižji bodo tudi stroški dela v skladu z dogovorom s sindikati, subvencije bodo nižje, zaradi preusmeritve v povratna sredstva. Rahlo se znižuje obseg sredstev namenjen transferom posameznikom in gospodinjstvom, vendar razlog znižanja ni v zmanjšanju pravic do socialnih transferjev temveč posledica zmanjšanja števila opravičencev do starševskih nadomestil ter denarnih nadomestil za brezposelnost, zaradi gospodarske rasti in boljše zaposlenosti.

Če preidem na področje primanjkljaja. Predlog rebalansa 2015 predvideva primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku. Po denarnem toku tudi delamo proračun v Sloveniji v višini milijardo 385 milijonov evrov kar znaša 3,62 % BDP-ja. Po popravku na obračunski tok predvsem del EU sredstev, ki jih bo Evropska komisija zadržala do prejema končnega poročila o učinkovitosti črpanja EU sredstev za obdobje 2007-2013 in ob upoštevanju pričakovanih slaidov v drugih enot sektorja države pričakujemo, da bo primanjkljaj sektorja država po metodologiji ESA, ki je obračunska metodologija v letu 2015 pod 3 % BDP-ja. Po domače povedano, mi bomo založili sredstva za to, da jih dobimo povrnjene kasneje od Evropske komisije. Ta založitev teh sredstev pa povečuje deficit primanjkljaj po denarnem toku v primerjavi s primanjkljajem po obračunski metodologiji, ki jo uporablja Evropa za merjenje ali ustrezamo pravilom pakta stabilnosti in rasti in fiskalnega pakta.

Spoštovani, dovolite mi, da še enkrat poudarim. Predlog rebalansa sicer povečujejo odhodke glede na sprejeti proračun za leto2015, vendar se kljub temu znižujejo sredstva na marsikateremu področju. Ob tem zagotovo ne moremo biti vsi zadovoljni, saj je vsak od nas nekaj prispeval k racionalizaciji na svojem področju, vendar sprejem rebalansa proračuna za leto 2015 pomeni nadaljnji korak k cilju uravnoteženje javnih financ. Prav tako je rebalans v 2015 izrazito investicijsko usmerjen kar bo prispevalo k spodbuditvi gospodarske rasti in vzdržne javne finance na dolgi rok. Slovenija je na poti konsolidacije javnih financ v preteklosti že izvedla nekatere ukrepe, vendar so zagotovitev dolgoročne in vzdržne rasti potrebni dodatni ukrepi, ker dosledno izvajanje le-teh, tukaj bi posebej poudaril mantro, ki se v Evropski uniji izpostavlja in to je strukturne reforme.

Upoštevaje vse navedeno predlagam državnemu zboru, da predlog rebalansa sprejme. Hvala lepa.