Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci!

Vlada je v relativno kratkem času pripravila in Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predlagala zdaj že drugi predlog rebalansa proračuna. V novembru je Državni zbor obravnaval in sprejel rebalans proračuna za leto 2014, konec januarja 2015 pa mu je Vlada predložila še predlog rebalansa proračuna za leto 2015. Vsa ta intenziteta na področju priprav rebalansov proračunov izraža resen namen Vlade in Državnega zbora, da zdaj in v bodoče poskrbimo za vzdržne javne finance in tako izpolnimo eno od pomembnih predpostavk za uspešen finančni, gospodarski in nenazadnje socialni razvoj družbe. Naj ob tem spomnim, da smo od septembra do danes poleg ukrepov za javnofinančno konsolidacijo pripravili že tudi več sprememb zakonov, se aktivno lotili nekaterih sanacijskih ukrepov v zvezi z lanskoletnimi poplavami, se uspešno pogajali in dogovarjali s predstavniki različnih družbenih sfer in skupin ter nenazadnje s socialnimi partnerji sklenili socialni sporazum. Seveda pa je vse to šele začetek, kajti pred nami so številni izzivi in naloge. V zadnjem času smo priča okrevanju slovenskega gospodarstva. Po izstopu iz recesije pričakujemo oceno, da je rast za leto 2014 krepko preseglo 2 % BDP. Znižuje se brezposelnost, ki je v novembru 2014 znašala 9,6 % trend zniževanja pa se pričakuje tudi v prihodnje. Delež izvoza, ki je glavni dejavnik gospodarske rasti ostaja še naprej visok. Kljub trenutni spodbudnim napovedim gospodarske rasti in boljšim kazalnikom na trgu dela pa je ekonomski in socialni položaj v državi še vedno izjemno zahteven. Sicer optimistično napoved gospodarske rasti še ne pomeni, da imamo v Sloveniji zagotovljeno dolgotrajno in gospodarsko rast, zato so potrebni nadaljnji ukrepi na različnih področjih. Predvsem pa so potrebni pravi ukrepi na področju javnih financ. Z nadaljnjim čezmernim primanjkljajem dolgoročne in stabilne gospodarske rasti, ki nam lahko zagotovi kakovost na raven socialne države ne bomo dosegli. Javne finance so tako sedaj v središču pozornosti in nas silijo v odločno ukrepanje. Le dolgoročno vzdržne javne finance nam lahko ob nadaljnji politični stabilnost, učinkoviti pravni držav ter nenazadnje stabilnemu in ustrezno aktivnemu bančnemu sektorju zagotovijo trden temelj za stabilno gospodarsko rast.

Slovenija je kot članica EU in predvsem kot članica Evropske monetarne unije zavezana k spoštovanju skupnih pravil in omejitev. Osnovne usmeritve nam skupaj z cilji podaja že skupna strategija za rast in delovna mesta z nazivom strategija Evropa 2020. V ta okvir je postavljen tudi proces evropskega semestra ekonomskega upravljanja, ki je bil izpostavljen kot cikel usklajevanja gospodarskih in fiskalnih politik v EU. Države članice morajo na podlagi tega cikla uskladiti svoje proračunske in gospodarske politike s cilji in pravili dogovorjenimi na ravni EU. V sklopu evropskega semestra mora Slovenija upoštevati tudi priporočila Sveta EU glede ukrepov in reform na področju javnih financ, bančništva, trga dela, upravljanja podjetij, poslovnega okolja ter širše za preprečevanje makroekonomskih neravnovesij. Na področju upravljanja podjetij procesa razdolževanja in prestrukturiranja tečeta vzporedno, pri čemer je potrebno nadaljevati s procesom izboljšanja upravljanja s kapitalskimi naložbami države ter s povečevanjem njihove učinkovitosti vključno s premišljeno privatizacijo. Vlada ob tem načrtuje nadaljnje ukrepe za dvig konkurenčnosti, za zmanjšanje administrativnih ovir in za izboljšanje učinkovitosti javnega sektorja. Slovenija je od novembra 2009 v postopku čezmernega primanjkljaja, kar pomeni, da mora voditi fiskalno politiko tako, da bo zagotovila trajno in vzdržno znižanje primanjkljaja sektorja države pod 3 % BDP v letu 2015. Nujna je namreč dolgoročna razvojno usmerjena politika javnih financ z jasno omejitvijo javno finančnih odhodkov. Pomembno je načrtovanje in opredeljevanje ciljev. Zavedati se moramo, da srednjeročno in dolgoročno ne smemo in ne moremo trošiti več kot ustvarimo.

Vlada in državni zbor sta že s sprejemom in uresničitvijo rebalansa državnega proračuna za leto 2014 naredila prvi korak v pravo smer, saj smo po predhodni oceni dosegli načrtovani primanjkljaj sektorja država v višini 3,4 % BDP brez upoštevanje enkratnih ukrepov. S predlogom rebalansa državnega proračuna za leto 2015 želimo v tej smeri odgovorno in odločno nadaljevati in doseči cilj, h kateremu smo se zavezali v Programu stabilnosti za leto 2014, ter, kot rečeno, znižati primanjkljaj sektorja država pod 3% BDP. S spremenjeno strukturo predlaganega rebalansa proračuna Vlada namreč sledi dvema ključnima ciljema: prvič, spodbujanju gospodarske rasti, in drugič, povečevanju zaposlenosti. Tema ciljema sledi tudi z vsemi drugimi sistemskimi rešitvami in ukrepi, s tem pa se ustvarjajo pogoji, da se lahko za naslednje leto po daljšem času zopet predvideva določeno usklajevanje pokojnin in socialnih transferjev. Temu smo se zavezale tudi koalicijske stranke v svojem sporazumu. Spremenjene okoliščine tako v makroekonomskem okolju kot tudi zaradi sprememb zakonodaje so prispevale k nujnosti priprave predloga rebalansa. To smo sprejeli kot izziv in kot pomembno priložnost ter državni proračun usmerili izrazito investicijsko, kar bo prispevalo k nadaljnji rasti. K temu bodo močno pripomogla tudi preostala evropska sredstva, ki so še na voljo Sloveniji iz pretekle finančne perspektive. V največji možni meri smo se izognili radikalnim posegom v posamezne dele sistema, saj z restriktivnostjo fiskalne politike ne želimo povzročati manjšega povpraševanja ali potrošnje. Poiskali in sprejeli smo različne sektorske in horizontalne ukrepe tako na strani prihodkov kot odhodkov, ki so skupno vzdržni za vse strani. To nam je uspelo tudi sicer skozi dolgotrajna in za vse strani naporna pogajanja, ki pa so na podlagi konstruktivnega in odprtega dialoga ter skupnega napora pripeljala do pomembnih kompromisov in do mnogih dobrih rešitev. Kompromise smo morali sprejemati vsi. Za dosežen dogovor o končnem predlogu rebalansa proračuna so pomembne deleže znižanja sredstev na svojih področjih prispevali tudi vsi ministri oziroma ministrstva. Kljub temu bomo v tem letu realizirali mnoge investicijske projekte. Med drugim bomo investirali v dokončanje urgentnih centrov po Sloveniji, investirali v izgradnjo določenih odsekov železniške proge, izboljšali sistem vodooskrbe v nekaterih krajih po Sloveniji, za poplavno varnost bomo namenili dobrih 80 milijonov evrov in med drugim bomo vzpostavili tudi državni računalniški oblak, s čimer želimo na dolgi rok prihraniti pri sredstvih, ki so namenjena za državni informacijski sistem, če navedem zgolj nekatere zadeve.

Spoštovane poslanke in poslanci! Če hočemo dokončno in dolgoročno iziti iz krize, se moramo na še vedno nestabilne razmere odzvati čim bolj enotni, povezani in gospodarsko močni. Sam verjamem, da smo na pravi poti ter da je pomemben del te poti tudi predlagani rebalans proračuna za leto 2015. Naj ponovno poudarim, da je ta rebalans nujen, pri čemer je pripravljen z namenom doseganja sprejetih zavez ob hkratni spodbuditvi gospodarstva in zaposlenosti. Ob tem ne pozabimo, da ne gre le za naše lastne zaveze evropskemu, torej našemu pravnemu redu, kajti konsolidacija javnih financ in zaustavitev nadaljnjega zadolževanja sta bistvena, prvenstvena za normalno in uspešno upravljanje lastne države. To pa je naša ključna zaveza državljankam in državljanom ter bodočim generacijam. Hvala za vašo pozornost.