Spoštovani gospod poslanec, najprej glede začetnega citata, ki ste ga omenili; ta citat ste navajali kot utemeljitev za vaš predlog tudi pred Odborom za finance in monetarno politiko in ne rečem da ne gre za vprašanja ali se strinjam s tem citatom ali ne ampak gre za to, da s tem citatom zavajate in da z njim izrabljate institut OECD in njihove smernice, kajti smernice tega citata ne vsebujejo pač pa gre le za del uvoda oziroma predgovora k slovenskemu prevodu smernic, ki ga je zapisala profesor, ki je hkrati tudi podpisnike Peticije proti privatizaciji, dr. Andrej Rus namreč. Pri tem je nekoliko prirejen tudi citat saj med drugim navaja, da državna lastnina ni le last Vlade ampak tudi političnih strank ali interesnih skupin. Tako da, toliko o tem.

Sicer pa glede predloga za spremembo zakona naj pojasnim da je Vlada temu vprašanju podala utemeljeno pisno mnenje, ki je bila sicer odklonilna do vseh predlogov, kar pa še ne pomeni da Vlada ni naklonjena morebitnim spremembam zakona, če bi te vodile k izboljšanju korporativnega upravljanja družb v državni lasti. Dejstvo je, da v Sloveniji absolutno preveč menjamo koncepte upravljanja družb v državni lasti, da zato nimamo nobene tradicije in kontinuitete in tudi nerazvite politične kulture na temu področju, zato se z državami, ki so bile omenjene zelo težko primerjamo. Republika Slovenija nima zgledne zgodovine upravljanja, kot jo imajo recimo države Avstrija, Nemčija, Francija, ki so tudi ustanovne članice OECD. Slovenija se je tej organizaciji pridružila šele leta 2010 in še ni uveljavila praks korporativnega upravljanja družb v državni lasti, ki jih ustanovne članice razvijajo in se po njih ravnajo že štiriinpetdeset let.

Slovenija je imela v petih letih članstva v tej prestižni organizaciji gospodarsko najbolj razvitih držav že štiri različne sisteme upravljanja kapitalskih naložb, lahko pojasnim v nadaljevanju ampak to kaže na neko totalno diskontinuiteto in nezmožnost, da bi mi prišli do nekega, bi rekel stabilnega upravljanja in to je tisto za kar si ta vlada zdaj prizadeva. To stanje je prepoznal tudi OECD, ki nam je navkljub potrditvi članstva za ureditev sistema korporativnega upravljanja družb v državni lasti v izpolnitev naložil pet konkretnih priporočil za izboljšanje sistema tega upravljanja. In z zadovoljstvom vam lahko povem, da je Slovenija tudi s pomočjo zakona, ki smo ga sprejeli in njegove implementacije v zadnjem letu dni dosegla nivo korporativnega upravljanja, ki je zadostil kriterijem OECD. Do tega cilja nam zdaj manjka samo še sprejem strategije upravljanja kapitalskih naložb države za katero vi ne želite, da jo omenjam. Zaradi tega je naš primarni cilj zdaj, da seveda ta hip v celoti uveljavimo strategijo upravljanja in do takrat ne sprejemamo nekih sprememb zakona, kajti s tem bi spet povzročili diskontinuiteto motnjo v sistemu, ki smo ga končno vzpostavili do te mere, da počasi lahko tudi s pomočjo te vlade in posledično Državnega zbora postane nek stabilni dejavnik v uveljavljanju torej korporativnega upravljanja in spodobnega ravnanja z državnim premoženjem. In uveljavitev in trdnost predpisanega sistema je tako pomemben tudi zato, ker je po mnenju Evropske komisije in OECD zelo dober. Se pravi ni to samo naše mnenje ampak tudi mnenje teh dveh pomembnih teles. Šele takšna kontinuiteta nam bo dovolila razmišljanje o predlogih za morebitne spremembe zakona za katere bo v utemeljenih primerih seveda tudi ta vlada. Spreminjanje zakona v času teh dveh ključnih procesov, torej imenovanja članov nadzornega sveta SDH in omenjene strategije, ki jo sprejemamo pa bi bilo se gotovo neresno in neodgovorno in tudi škodljivo za Slovenijo. To so očitno prepoznale tako koalicijske kot tudi opozicijske stranke, saj so njihove članice in člani na Odboru za finance in monetarno politiko vsi glasovali / znak za konec razprave/ proti vašemu predlogu za spremembo zakona, glasovanje je bilo 17 proti in 1 za, enako pa je bilo tudi v Državnemu svetu, ki ni podprl vašega predloga.

Tako da naj končam še z dvema zadevama. Omenjate 75. člena Ustave. Res je, tam je določena pravica do delavcev pri soupravljanju, vendar na način kot pogoj kot jih določa zakon in ne Ustava kot takšna, torej tu moramo zakonsko / znak za konec razprave/ pravice. Glede privatizacije Telekoma naj pa samo omenim, da so bili zaposleni pač zaenkrat vključeni v prodajni postopek v smislu tega, da so imeli možnost na več sestankih pojasniti svoja stališča… / izklop mikrofona/