Pozdravljeni! Hvala za besedo predsedujoči. Pozdravljene obiskovalke in obiskovalci, cenjeni zbor, Vlada, gospod predsednik!

O procesih osamosvojitve Slovenije smo govorili o policentričnem družbeno-prostorskem razvoju in kje smo danes. Medregionalne in znotraj regionalne razlike naraščajo. To od kod si oziroma kje živiš, vedno bolj določa tudi kako živiš. Država je izrazito centralizirana, na prste ene roke lahko preštejemo ustanove nacionalnega pomena, ki nimajo sedeža v Ljubljani. Ob centralizirani državi imamo občine z veliko obveznosti in vedno bolj praznimi občinskimi blagajnami. Ne gre le za naš in moj Maribor, ki je zadnje dni spraznil občinsko blagajno in socialno bombo v središču pozornosti. Številne občine, ne le trenutno najbolj zadolžene in pogosto periferne so na robu bankrota. Na primer, tudi občina Litija z nasedlo naložbo socialno-varstvenega centra, občina Laško s ponesrečeno koncesijo nemškemu koncesionarju glede čiščenja voda in še bi lahko našteval. Trenutno stanje je posledica mreže lokalnih in regionalnih političnih in gospodarskih elit, ki jih je omogočala stara politika ter pokrivala samooklicana pravniška elita. Dovolj je, če si preberemo revizijska poročila Računskega sodišča, da uvidimo ta sistemski problem. To, če uporabim pogovorni jezik, legalizirano krajo plenilskega razreda. Politična elita v dvajsetih letih ni bila sposobna oblikovati nacionalnih in regionalnih razvojnih politik. Naraščajoča razlika se skriva zelo rado z inventivnimi metodologijami v statistiki, a stvarnost vedno bolj buta na plano. Žal stiske vodijo ljudi v tragična dejanja. Izvršilna oblast vsega tega ali ne razume ali pa noče uvideti. Občasno se Vlade sicer res nekoliko zganijo z interventnimi zakoni in obljubami, ki pa se ne uresničijo. 5. člen Ustave Republike Slovenije določa, da mora država ustvarjati pogoje za skladen civilizacijski in kulturni razvoj vseh delov Slovenije, dolžnost vseh vlad, tudi sedanje je, da zagotavlja enakovredno kakovost življenja vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije, ne glede na to, kjer prebivajo. Zato vas gospod predsednik Vlade Republike Slovenije sprašujem:

S kakšnimi ukrepi se boste lotili socialnih in gospodarskih težav zapostavljenih, razvojno vedno bolj ogroženih pokrajin? Kako boste zagotovili enakomernejši razvoj Slovenije, v kateri kakovost življenja ne bo odvisna od tega kje se je nekdo rodil ali kjer nekdo prebiva?

Hvala. Za besedo.