Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik. Spoštovani visoki zbor, spoštovane državljanke in državljani.

V zadnjih mesecih se name obrača veliko ljudi, ki jim ni vseeno za prihodnost Slovenije in želijo zagotovilo, da bo nova politika delovala povezovalno in državotvorno. Ugotavljam, da se državljani in državljanke zelo jasno zavedajo, da ni več nobenega prostora in časa za politikantska preigravanja in obračune. Od nas se upravičeno pričakuje in zahteva državotvornost in višja politična kultura, seveda skupaj s poštenimi in dobro premišljenimi odločitvami in ukrepi, ki bodo vsem skupaj omogočili, da živimo bolje. Ljudje imajo dovolj političnega pobalinstva, prepirov, delitev in blokad, medtem ko gre državi vse slabše in mnogi živijo v negotovosti in revščini.

Odsek številka 3 – (DAG) – 10.08

(Nadaljevanje) Že leta poslušajo obljube o izhodu iz krize, kriza pa je še vedno tu in se na nekaterih področjih še poglablja. Od prihodnje vlade pričakujejo, da bomo nemudoma poprijeli za delo in tako preprečili, da bi kot družba še naprej nazadovali. Tega si res ne moremo in ne smemo več privoščiti. Zadnji gospodarski rezultati so sicer spodbudni, gospodarska rast je nekoliko večja in brezposelnost nekoliko nižja, a na številnih področjih še vedno nazadujemo, pri čemer nimam v mislih le družbenega primanjkljaja na področju vrednot in odgovornosti. Primanjkljaj proračuna je večji od 3%, kar je meja pakta stabilnosti. Še bolj zaskrbljujoč je strukturni primanjkljaj v višini 2,5% in preteklo leto smo imeli 71,7% javnega dolga, letos pa bo ta znašal okoli 81%. Če ne bomo odločno ukrepali, bodo naše današnje izdatke, na primer, za plače in pokojnine, odplačevali še naši vnuki. Takoj bomo morali oceniti morebitno potrebnost rebalansa proračuna za leto 2014, pripraviti bo treba osnutek proračunskega načrta za leto 2015 in predlog zakona o fiskalnem pravilu. Pristopiti bomo morali tudi k pogovorom z Evropsko komisijo glede perečega presežnega primanjkljaja in postopka za odpravo čezmernih makroekonomskih ravnovesij. Ti pogovori bodo pomembno določali našo skupno družbeno pot. Da bi si lahko počasi razširili manevrski prostor oziroma se, kot pravi kandidat za finančnega ministra, postopno ekonomsko osamosvojili, bo morala biti naša fiskalna politika precej restriktivna. To pomeni, da bomo morali zmanjšati javne izdatke, povečati učinkovitost pobiranja obstoječih davkov, predvsem pa narediti vse, da bo rast bruto domačega proizvoda čim večja. Bruto družbeni proizvod lahko spodbudimo z odpravo finančnega krča, s prestrukturiranjem podjetij, z izboljšanjem korporativnega upravljanja, s privatizacijo, s tujimi neposrednimi naložbami in drugimi ukrepi. Nadaljevanje že začete privatizacije 15 podjetij in opredelitev strategije Slovenskega državnega holdinga v zvezi z nadaljnjo privatizacijo je zelo pomembna za finančno in poslovno prestrukturiranje podjetij, za njihov dostop do svežih finančnih virov in posledično za njihovo rast. Institucije, ki upravljajo z državnim premoženjem, morajo biti organizirane na način, ki omogoča, da je to upravljanje čim bolj učinkovito. Seveda pa je dolgoročno najpomembnejši in najučinkovitejši ukrep za gospodarsko rast povečanje konkurenčnosti in tu računam predvsem na gospodarskega ministra, seveda pa v ustrezni meri tudi na druge. Če želimo večjo konkurenčnost, bo, denimo, treba odpraviti številne administrativne ovire na področju urejanja prostora in davkov, kar bomo tudi storili. Potrebujemo učinkovitejše pravno okolje, prilagodljivejši trg dela in domišljeno okolje za nastajanje in razvoj malih in srednjih podjetij. Spodbuditi bo treba raziskovanje in visoko šolstvo ter davčno razbremeniti najbolj prizadevne. Zagotovili bomo boljše črpanje evropskih sredstev, boljše upravljanje projektov, predvsem pa takšno porabo kohezijskih sredstev, ki bo prinašala dolgoročne pozitivne učinke na regionalnem in lokalnem nivoju. Slovenija potrebuje več poenotenih projektov, ki bodo v resnici prispevali k pozitivnim družbenim spremembam. Naša prioriteta bo tudi krepitev gospodarske diplomacije ter izvajanje aktivnosti v podporo internacionalizaciji slovenskega gospodarstva. Veliko dela nas torej čaka.

Podjetja so še vedno prezadolžena. Vsako tretje podjetje ugotavlja, da nima primernega dostopa do financiranja. Tudi državljani vse težje pridobijo kredit, čeprav niso preveč zadolženi. Brezposelnost znaša 9,3%, zlasti mladi vse težje vstopajo na trg dela. Dva od treh mladih, starih do 25 let, sta brezposelna. Tudi ko ti mladi dobijo delo, so to praviloma pretirano prožne oblike dela, ki ne nudijo zadostne predvidljivosti in varnosti. Tudi najbolje izobraženi mladi so prisiljeni poprijeti za podplačana dela, ki ne zagotavljajo varnosti. Kdaj bodo prišli na vrsto,

Odsek številka 4 - (PK) – 10.13

(nadaljevanje) da si uredijo življenje in se osamosvojijo in kdaj se bomo osamosvojili kot družba? Dokler bomo imeli presežni deficit, dokler bo dolg nad 60 % bruto domačega proizvoda, dokler ne odpravimo strukturnega deficita, kar smo zapisali tudi v Ustavo, vse dotlej bodo drugi odločali o nas in namesto nas. Stanje v državi je torej resno, zato še posebej na omenjenih področjih pričakujem veliko od bodočih ministrov in ministrstev, v prvi vrsti od Ministrstva za finance, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter urada za razvoj, strateške projekte in kohezijo, ki ga bo usmerjala ministrica brez listnice, saj bodo ti morali sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotavljanje robustnih javnih financ, s trdnim finančnim sistemom, ki mora zagotavljati financiranje prebivalstva in gospodarstva.

Koalicija si je v mandatnem obdobju zadala tri glavne cilje fiskalne politike. Prvič, odpravo čezmernega primanjkljaja na vzdržni način. Drugič, postopno zniževanje strukturnega primanjkljaja sektorja država in programsko načrtovanje in tretjič dolgoročno vzdržnost javnih financ. Kako uspešni bomo bo odvisno od učinkovitega medstrukturnega, medresorskega sodelovanja in prepričan sem, da bomo to sodelovanje v dobro zmogli tudi v primerih, ko bodo naša stališča različna, saj gre za prihodnost naše celotne družbe.

Veliko dela nas čaka tudi na področju zdravstva, zaradi spremenjenih razmer in potreb starajočega se prebivalstva sta potrebni posodobitev in optimizacija zdravstvenega sistema. Glavni deležniki temu sistemu se bodo morali poenotiti o ključnih izzivih in smereh potrebnih sprememb ki morajo biti premišljene, racionalne ter vsebinsko in časovno usklajene. Za naju, z bodočo ministrico za zdravje bo pri uvajanju zdravstvenih sprememb pomembno predvsem naslednje: ali bo sprememba koristila pacientom, ali bo olajšala delo zdravstvenih delavcev in ali bo omogočala vzdržnost zdravstvenega sistema.

Državljane, ki potrebujejo zdravstveno pomoč je potrebno postaviti v središče zdravstvenega sistema in optimalno poskrbeti zanje. Ljudje morajo pravočasno in hitro dobiti kakovostne zdravstvene storitve, takšne, ki jih potrebujejo. Zdravstvenim delavcem moramo omogočiti, da lahko ob delu z ustreznim izobraževanjem in izpopolnjevanjem sledijo razvoju stroke. Prav tako moramo zagotoviti strokovno spremljanje in nadzorovanje dela vseh, ki zdravijo, negujejo ali kako drugače skrbijo za bolnike.

Javni zdravstveni sistem bomo okrepili na način, da bodo imele vse zavarovane osebe enake možnosti do zdravstvenega varstva, ko ga bodo potrebovale in bodo do njega upravičene. Obvezno zdravstveno zavarovanje bo ohranilo svojo univerzalnost in ohranjena bo dostopnost do zakonsko določenih zdravstvenih storitev ob solidarnem zagotavljanju sredstev. Prostovoljno dopolnilno zavarovanje bo nadomestila ustrezna dajatev. Na področju javnega zdravja bomo okrepili preventivne programe, saj lahko za zdravje največ storimo sami, ko zbolimo pa so seveda tukaj predani zdravniki, medicinske sestre in drugi sodelavci v zdravstvu, ki nam pomagajo pri premagovanju bolezni.

Uveljavili bomo ničelno toleranco do korupcije v javnem zdravstvu. Predmeti javnega naročanja bodo standardizirani in kolikor je le mogoče, poenoteni. Kjer bo to mogoče bomo izvajali postopke skupnega javnega naročanja, zavzemali se bomo za jasnejšo razmejitev med javnim in zasebnim izvajanjem zdravstvene dejavnosti. Določili bomo merila za sprejetje mreže javne zdravstvene dejavnosti na sekundarni in terciarni ravni, ter zagotovili okrepitev osnovne ravni zdravstvenega varstva, kjer bo utrjen položaj zdravstveni domov bo do srednjih nosilcev in organizatorjev zdravstvene dejavnosti. Za doseganje učinkovitejšega delovanja zdravstvenega sistema bo nujno potrebno izboljšati upravljanje in organizacijo sistema na nacionalni ravni ter na ravni nosilcev izvajanja in financiranja zdravstvene dejavnosti. Na osnovi strokovne upravičenosti in analizi bomo spodbujali združevanje javnih zavodov.

Eno izmed področij, ki se ga bomo morali lotiti prednostno je tudi področje dolgotrajne oskrbe, saj se družba stara. V porastu je število oseb, starejših od petinšestdeset let, prav tako število

Odsek številka 5: (NB) – 10.18

(Nadaljevanje) oseb starejših od 65 let, prav tako število oseb starejših od 80 let, ki v večjem ali manjšem obsegu potrebuje vsakodnevno pomoč za zagotavljanje oziroma ohranjanje osnovnih življenjskih funkcij. Večina pravic in storitev v povezavi z dolgotrajno oskrbo, se danes financira s prispevki za pokojninsko, invalidko in zdravstveno zavarovanje. Ob povečevanju števila starejših oseb in hkratnem zmanjševanju deleža aktivnega prebivalstva, bo potrebno pridobiti nov vir financiranja te oskrbe. Staranje prebivalstva bo v prihodnosti pomembno vplivalo na zdravstvene izdatke. V večini zdravstvenih sistemov se zato pri ukrepih za zagotavljanje dolgoročno vzdržnega zdravstvenega sistema, posebej v ekonomski krizi zavedajo pomembnosti ureditve financiranja dolgotrajne oskrbe, njene deinstitucionalizacije, razvijanja različnih oblik pomoči na domu in drugih oblik integrirane oskrbe, zlasti pa preprečevanja posledic kroničnih obolenj in ohranjanja zdravja starajoče se populacije. Slovenija je po projekcijah med državami z najhitreje starajočo se populacijo do leta 2060. Dolgotrajna oskrba starejših je vselej zrcalo humanosti in želim si, da tukaj kot skupnost in družba ne bi odpovedali. Prav tako je za prihodnost naše družbe ključno šolstvo. Ob ohranjanju in razvijanju kakovostnega osnovnega in srednjega šolstva, želimo s pravičnim mednarodno primerljivim in učinkovitim sistemom visokega šolstva vsakemu, ki izpolnjuje vpisne pogoje enkrat omogočiti brezplačno dostopnost študija. Spodbujali bomo povezovanje, raziskovanje in izobraževanja ter znanstvenega sodelovanja. Do visokošolsko izobraževanje pa ne predstavlja področje, ki lahko pripomore k boljšemu razumevanju in spodbujanju gospodarske rasti, k izboljšanju socialne kohezije in k zmanjševanju družbenih neenakosti. Izjemno pazljivo moramo pristopiti h krizi na področju trga dela, zaposlovanja družine, socialne politike in enakih možnosti. To so področja kjer je pogosto slišati izgovor, da sicer bi, a se ne da, ker je kriza. Zagotavljanje socialne varnosti in blaginje je ključna naloga države blaginje in prav obdobje krize je tisto kjer se pokažeta in izkažeta njena prava vloga in pomen. Ukrepi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti morajo biti zato učinkoviti in usmerjeni k zagotavljanju socialne varnosti, družbene kohezivnosti, socialne pravičnosti in odgovorne solidarnosti. Obstoječi sistem socialne varnosti, ki temelji na socialnem zavarovanju in sistemu socialnih pomoči, bomo nadgrajevali v smeri učinkovitejšega soočenja z izzivi dolgo žive družbe s potrebami družin, s prekerizacijo trga dela in drugim. Izvajalski sistem bomo reorganizirali v smeri večje odzivnosti na potreba uporabnikov, tudi z večjo povezovalno vlogo v lokalnem okolju. Na področju trga dela bo potrebno zmanjšati starostno segmentacijo in stroškovno neenakost različnih oblik dela, ki pomembno prispeva k širjenju prekernih oblik dela. Poseben poudarek bomo namenili ranljivim skupinam in se s socialnimi inovacijami v okviru evropski sredstev zagotavljali njihovo kakovostno družbeno vključenost. Ljudje so vključeni v kapital in vrednota vsake družbe, zato morajo biti tudi ukrepi s področja socialne politike usmerjeni k spodbujanju razvoja človeškega kapitala. Te ukrepe bomo sprejemali v širokem dialogu s socialnimi partnerji, civilno družbo in širšo javnostjo. Zaupanje je pri tem ključnega pomena.

Od socialne se sedaj usmerjam k naši nacionalni varnosti. Tukaj si želim najprej ustaviti na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Tudi sam sem bil pretekli konec tedna na popravljenih in drugačne prizadetih območjih Dolenjske in Posavja, kjer se vsi skupaj s predstavniki civilne zaščite prostovoljnih gasilcev in drugih ogledal nekatera mesta ter se seznanil s trenutnim stanjem in sprejetimi ukrepi. Tudi nova Vlada se bo na svoji prvi seji seznanila s posledicami poplav.

Dovolite, da na tem mestu izrečem vso priznanje vojski, civilni zaščiti, prostovoljnim gasilcem in vsem drugim prostovoljcem in drugim, ki so hitro, nesebično in profesionalno pomagali ljudem v stiski. Bodoči minister za obrambo ima mojo

Odsek številka 6 – (VI) 10.23

(Nadaljevanje) polno podporo v prizadevanjih, da čim hitreje usposobi in opremi enoto Slovenske vojske za reševanje v primeru naravnih nesreč kot pomoč civilni zaščiti in gasilcem, da bo pomoč ljudem v tovrstnih primerih še hitrejša in učinkovitejša. Hitro bo potrebno pripraviti tudi nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter spremembo srednjeročnega obrambnega programa Republike Slovenije za obdobje 2015 do 2020. Verjamem, da bodo na Ministrstvu za obrambo še naprej izvajali vse naloge, vezane na obrambni načrt države ter na organizacijo in delovanje Slovenske vojske in krepili obrambno politiko in zaščitno reševalno delovanje in povezovanje. Slovenija seveda ni osamljeni otok, zato moramo poskrbeti za zagotavljanje naše državne varnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti, predvsem pa tudi za krepitev dobrih odnosov s sosednjimi in drugimi državami, kar so poglavitni cilji slovenske zunanje politike. Razmere v svetu so nestabilne. Nekatera huda krizna žarišča so nevarno blizu, v naši soseščini, v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu inv Severni Afriki. Nihče si ne sme delati utvar, da se nas vse to ne tiče. Po eni strani ne moremo biti neprizadeti ob trpljenju ljudi na teh in drugih kriznih območjih, hkrati pa nastale varnostne grožnje neposredno zadevajo tudi nas. Pomembno je, da se pri soočanju z njimi lahko upremo na naše partnerje v EU in na zaveznike v Natu. Zato bomo aktivno prispevali zlasti krepitvi skupne zunanje in varnostne politike EU , ki se mora hitro in učinkovito odzivati na čedalje večje število kriznih situacij, ki ogrožajo mednarodno stabilnost in varnost. Dejavni bomo tudi v Združenih narodih, v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, v Svetu Evrope in v drugih mednarodnih organizacijah. Na vseh teh forumih se bomo zavzemali za spoštovanje temeljnih načel mednarodnega prava, za varstvo človekovih pravi in mirno reševanje sporov. Negovali bomo dobre dvostranske odnose, v prvi vrsti s sosednjimi državami, državami srednje in jugovzhodne Evrope in z velikimi silami. Posebno pozornost bomo posvečali podpori slovenskim podjetjem tudi njihovemu prodoru in uveljavljanju na svetovnih trgih. Skrbeli bomo za naše rojake v zamejstvu in po svetu, za ohranjanje njihove slovenske identitete in povezanosti s Slovenijo. Prav tako ostaja pomemben element naših zunanjepolitičnih aktivnosti, zaščito slovenskih državljanov v tujini ter učinkovito delo na področju vizumske politike. Poskrbeti bomo morali tudi za našo prehransko varnost.

V koaliciji gradimo vizijo slovenskega kmetijstva, ki bo temelj prehranske varnosti države in skupaj z gozdarstvom in ribištvom tudi temelj gospodarske vitalnosti podeželja. Kmetijska gospodarstva bomo spodbujali, da bodo lahko na domači trg prispevala kar največjo količino kmetijskih pridelkov, s katerimi bo zagotovljena večja samopreskrba. Zaupanje potrošnikov se krepi, gospodarski kazalci kažejo rahlo okrevanje in verjamem, da ne bo več dolgo, ko bodo ljudje lahko nagradili prizadevanje domačega kmetijstva za varno in kakovostno hrano. Z odločitvami za nakup kakovostne hrane slovenskega izvora, vključno s tisto, ki prenese nekaj več skladiščenja in transporta, lahko vsi skupaj prispevamo k ohranjanju in krepitvi kmetij, delovnih mest in podeželja. Tudi Vlada bo s ciljnimi ukrepi spodbujala krepitev podeželja, lokalne oskrbne prehranske verige in dostopnost ekološke visoko kakovostne hrane slovenskega izvora. Posebno pozornost bomo namenili večji ciljni usmerjenosti in strateški domišljenosti javnofinančnih transferjev v kmetijstvo in podeželje, kratkim oskrbnim verigam z lokalnimi proizvodi v proizvodnji hrane in gozdno lesni verigi, generacijskemu prenosu kmetij, krepitvi znanja, prenosu inovacij in dobrih praks, dostopnosti do ekološke hrane in živil višje kakovosti slovenskega izvora, konkurenčnosti slovenskega kmetijstva ter drugim ukrepov, ki so pomembni za krepitev in razvoj kmetijstva in podeželja in za našo prehransko varnost.

Tudi okolje bo potrebovalo veliko naše pozornosti. Kot veste smo se zaradi zahtevnosti obeh področij, infrastrukture ter okolja in prostora, odločili za dve ministrstvi.

Odsek številka 7 (SD) – 10.28

(nadaljevanje) Ministrstvo za okolje in prostor bo imela precej dela z zakonodajo, ki ni v celoti usklajena z direktivami Evropske unije. Prav tako bo potrebno v postopkih za izdajo gradbenih dovoljenj zagotoviti hitrejše in zakonsko ustrezno ravnanje odgovornih. Na področju prostora bo potrebno dopolniti zakonodajo tako, da bo vzpostavljen sistem prostorskega načrtovanja, ki bo tako na državni kot lokalni ravni omogočal bistveno hitrejše sprejemanje prostorskih aktov.

Ministrstvo za infrastrukturo se bo moralo soočiti z resnimi izzivom povečanja učinkovitosti gospodarjenja z obstoječo infrastrukturo. Ob usmerjenosti v izgradnjo nove prometne infrastrukture smo ob javnofinančnih omejitvah namreč zanemarili razvoj sistema upravljanja in vzdrževanja obstoječe infrastrukture. Posledično se v Sloveniji že vrsto let slabša stanje vozišč. Letos je zmanjkalo denarja ne le za investicije pač pa tudi za zakonsko določeno redno vzdrževanje obstoječega državnega cestnega omrežja, zato je ključno, da zagotovimo stabilen oziroma predvidljiv obseg finančnih sredstev za izvajanje gospodarskih javnih služb na državni prometni infrastrukturi. Ob enem bo potrebno postopno združevanje nekaterih upravljavskih funkcij na državni prometni infrastrukturi, ki obsega železnice, avtoceste, državne ceste in vodno infrastrukturo. Razvojne investicije bomo prevetrili z vidika prometnih potreb. Prioritetno bomo realizirali tiste infrastrukturne investicije za katere bomo uspeli zagotoviti sofinanciranje s sredstvi Evropske unije in ki bodo od predaje do uporabo zagotavljale tudi denarni tok za servisiranje dolžniških virov financiranja. Finančne vire za razvojne načrte na področju prometne infrastrukture bomo v bodoče morali iskati tudi izven prihodkov državnega proračuna. Drugi tir ostaja strateška prioriteta Slovenije, odprto pa je vprašanje zagotavljanja sredstev.

Tudi na področju energetike se bomo osredotočili na zagotovitev osnovnega razvojnega dokumenta, tako imenovanega energetskega koncepta, ki predstavlja nacionalni energetski program. Njegov cilj je zmanjšanje energetske odvisnosti in zagotavljanje stabilne, učinkovite in trajnostno naravnane oskrbe z energijo. Pri tem je energetiko smiselno definirati kot razvojno priložnost, tudi za razvoj drugih dejavnosti. Investicije v nove energetske objekte je potrebno omogočiti tudi zainteresiranim zasebnim vlagateljem. Velik poudarek bomo dali zmanjševanju rabe energije, predvsem s spodbujanjem energetske sanacije obstoječih stavb, kar lahko pomembno prispeva k zmanjšanju energetske odvisnosti ter k doseganju sprejetih okoljskih ciljev Slovenije, pripomore pa tudi k oživitvi gradbeništva.

Za trenutek se bom spet povrnil k zdravstvu in h kriteriju ali bo sprememba koristila pacientu. Smiselno enak kriterij mora veljati na področju javne uprave in na vseh drugih področjih našega delovanja. Ključ za presojo vseh pomembnih in vsakodnevnih odločitev je korist državljanov in organizacij, ki uporabljajo javne storitve ter korist teh storitev za samo državno upravo in njene uradnike. Želim si, da bi v tem mandatu in tu še posebej računam na pomoč ministra za javno upravo, državljani čim manj tavali po birokratskih labirintih in čim manjkrat slišali tisto, da nismo pristojni, pri nas tega ne morete, ne vemo, še ni, se ne da. Seveda pa moramo javnim uslužbencem zagotoviti ustrezne pogoje dela, vključno z informacijsko infrastrukturo in okrepiti sistem ocenjevanja uspešnosti vseh nivojev javnih uslužbencev, tako da bo ključna vrednota postala učinkovito delo. Vrednota, ki bo tudi ustrezno cenjena.

Za usklajen družbeni razvoj in učinkovito podporo nujno potrebnim spremembam je izjemnega pomena tudi proaktivno partnersko sodelovanje z nevladnim sektorjem. Mehanizme za spremljanje pobud in stališč tega sektorja bomo nadgradili, jih aktivno upoštevali v procesih odločanja in oblikovanja zakonskih rešitev ter nevladni sektor v večji meri in z boljšo podporo vključili v zagotavljanje javnih funkcij. Rešitve bomo iskali v smeri bolj stabilnega in dolgoročnega sofinanciranja nevladnih organizacij in v učinkoviti podpori pri njihovem dostopu do projektnih sredstev, aktivno pa se bomo zavzemali tudi za povezovanje nevladnih organizacij. Tako bodo lahko te organizacije

Odsek številka 8 (DAG) – 10.33

(Nadaljevanje) aktivneje prevzele družbeno potrebne vloge, povečale zaposlenost in lastno prepoznavnost ter posledično razbremenile javni sektor.

Še nekaj besed o Ministrstvu za notranje zadeve. Glede na osamosvojitev javne uprave v obliki samostojnega resorja bo lahko pozornost navedenega ministrstva, torej Ministrstva za notranje zadeve, v večji meri osredotočena na policijo, ki je kot organ v sestavi ministrstva eden od stebrov notranje varnosti države. Prioriteta policijske dejavnosti bo na področju odkrivanja in preiskovanja gospodarskega kriminala in korupcije ter kaznivih dejanj v sferah bančnega sektorja, zdravstva in farmacije, energetike in načrtnega zlorabljanja evropskih sredstev. Kandidatka za ministrico poudarja, da je poslanstvo policije, da služi in varuje oziroma da zagotavlja varnost posameznikom in skupnosti. Policija bo seveda še naprej posvečala pozornost tudi varnosti cestnega prometa in kontroli migracij. Specializirane preiskovalne skupine pa se bodo posvečale preiskovanju zahtevnih kaznivih dejanj ter izvajanju finančnih preiskav, namenjenih izsleditvam protipravnih premoženjskih koristi ter končnim ciljem učinkovitejšega odvzema nezakonito pridobljenega premoženja.

Na področju pravosodja moramo preseči miselnost, da je uspešno reševanje pravnih problemov odvisno le od delovanja sodišč, ter uveljaviti spoznanje, da je za učinkovito delovanje pravosodja nujno potrebno zagotoviti visoko strokovno ter etično in pravno odgovorno delovanje vseh konstitutivnih delov pravosodja. Odločitve sodišč ne smejo biti predmet političnih napadov ali manipulacij. Organom odkrivanja, pregona in sojenja je na zakonodajni in operativni ravni treba omogočiti bolj koordinirano in tvorno sodelovanje ter učinkovitejše izvajanje njihovih nalog, predvsem glede najhujših oblik gospodarsko-finančnega kriminala. Hkrati je treba zagotoviti, da izvršilna veja oblasti ne posega nedopustno, torej politično, v avtonomno strokovno delovanje organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj in ravnanj, pač pa svojo spodbudo v smeri učinkovitega boja proti gospodarski kriminaliteti izraža predvsem s potrebnimi spremembami predpisov ter z ustreznimi politično deklarativnimi nastopi. Trajni mandat sodnikov je vrednota, ki se ji zaradi zagotavljanja neodvisnosti sodstva ne smemo odpovedati. Podpiramo pa uveljavitev jasnih meril za izbiro sodnikov, njihovo ocenjevanje in napredovanje ter ugotavljanje njihove odgovornosti. Hkrati podpiramo vse potrebne ukrepe za etično delovanje sodnikov, tožilcev in odvetnikov, tako kot vseh drugih funkcionarjev in nosilcev javnih pooblastil. Za zmanjševanje sodnih zaostankov je treba proučiti možnosti zakonodajnih poenostavitev pravnih postopkov povsod tam, kjer to ne povzroča zniževanja ustavnih in konvencijskih standardov varstva človekovih pravic. Hkrati je treba težiti k optimizaciji poslovnih procesov. Sodnike je treba v večji meri razbremeniti opravil, ki niso neposredno povezana s sojenjem, in ta prenesti na strokovne sodelavce. Okrepiti je treba odločevalsko in nadzorno funkcijo predsednikov sodišč pri obvladovanju pripada in pri obvladovanju števila nerešenih zadev.

Naj ta strnjeni področni pregled dopolnim še z nekaj mislimi o kulturi. Kultura je proces in vrednostni sistem, ki zagotavlja obstoj naše skupnosti. Zato je pomembno, da se kulturi vrne vlogo pomembnega dejavnika pri razvoju inovativne in na znanju temelječe družbe, ki prispeva k učinkovitosti izobraževanja, h gospodarski rasti in zaposlenosti, k razvoju demokracije in k boju proti revščini ter družbeni izključenosti. Krepili bomo zavest, da je kultura tisti nadvse pomemben proizvod ustvarjalnih družbenih dejavnikov, brez katerega Slovenci ne moremo obstati in se razvijati.

Zaključujem s tem, s čimer se je začela naša zgodba – z zavezo, da bomo presegali delitve. Vabim vas, da odložimo predsodke, saj v resnici znamo in zmoremo sodelovati. Ko je hudo, stopimo skupaj, kar smo že velikokrat dokazali. Podobno, kot nas… Se opravičujem

Odsek številka 9 - (PK) - 10.38

(nadaljevanje) Slovenci, ki živijo zunaj meja bogatijo s svežimi kulturnimi in gospodarskimi koncepti in so čisto naši, četudi daleč stran, nas lahko bogatijo posamezniki, ki so od nas oddaljeni po svojem načinu razmišljanja ter po političnem, verskem ali kakšnem drugem prepričanju. Naš skupni, kulturni, jezikovni in gospodarski prostor je dovolj velik za vse takšne različnosti. Prav nobena od njih ni ogrožajoča, v resnici nas lahko le bogatijo.

Spoštovani visoki zbor, spoštovane državljanke in državljani, skupaj s predlaganimi kandidatkami in kandidati za ministre se zavedam odgovornosti, ki jo prevzemamo za sedanjo in prihodnost te družbe. Prizadevali si bomo ohranjati trdno koalicijo in vzpostaviti ministrsko ekipo, ki bo zelo operativna in z merljivimi rezultati izvajala tisto, k čemu smo se zavezali. Zavezali pa smo se politiki, ki bo Slovenijo popeljala iz krize. Zavezali smo se politiki, ki bo Sloveniji prinesla stabilnost ter višjo politično in pravno kulturo. In ne nazadnje smo se zavezali politiki, ki bo, kot rečeno, presegala nesmiselne delitve s ciljem povezovanja, ustvarjanja ter zagotavljanja dostojnega življenja. To so naše zaveze in nameravamo jih uresničiti. Hvala.