Spoštovani kolegi.

To, kar v torek na Kolegiju ni bilo mogoče, ko sem predlagal, da se točka o določitvi oziroma izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov Komisije za nadzor varnostnoobveščevalnih služb uvrsti na to sejo Državnega zbora, se je to potem zgodilo samo od sebe. Predsednik Državnega zbora je takrat na Kolegiju dejal, da bi v primeru, če bi to točko uvrstili na dnevni red kršili sklep, ki ga je sprejel Državni zbor. In kot vidite, ni prišlo v tem delu, pravzaprav s to uvrstitvijo točke do nobene kršitve, ker je to storil predsednik sam od sebe. Bi pa rad opozoril, da imamo vsi poslanci Državnega zbora potrjene mandate, da je odločitev o potrditvi mandatov, če uporabim sodno terminologijo, pravnomočna in da od trenutka, ko smo dobili potrjene mandate, za nas veljajo vsa pravila, vse pravice, vse obveznosti, vse dolžnosti, ki so določene s poslovnikom Državnega zbora, ki so določene z zakoni in ustavo. Niti enemu poslancu v Državnem zboru ni mogoče na osnovi potrjenega mandata odreči delovanja v Državnem zboru ali delovnih telesih Državnega zbora, v nobeni točki, v nobenem primeru. To, kar se je zgodilo ob razpravah na seji Državnega zbora, ko ste predlagali procesni umik točke z dnevnega reda in tudi še kasneje v obrazložitvah, ko ste se sklicevali na to, da eden izmed poslancev ne more sodelovati v enem izmed delovnih teles, je šikaniranje, je ravnanje, ki pomeni kršitev praktično vseh pravnih podlag od ustave naprej. Nikomur ni mogoče odreči, da bi deloval v kateremkoli delovnem telesu. In samo sprašujem zdaj kolege poslance, kako lahko ta isti poslanec brez problema deluje v Odboru za zunanjo politiko, lahko deluje brez problema v Komisiji za nadzor javnih financ, ne sme pa delovati v komisiji, ki nadzoruje tako imenovane tajne službe. Nekdo je dejal, da to ni mogoče zato, ker bi imel vpogled v morebitne prisluhe, v aktivnosti, ki jih na osnovi odredb ali pa tudi ne izvaja, recimo, policija ali pa izvajajo tajne službe. Vendar, kdorkoli izmed nas bi bil v Komisiji za nadzor varnostno-obveščevalnih služb, je lahko na isti način, pod istimi kriteriji inšpeciran oziroma nadzorovan, ne da bi vedel, pa bo istočasno tudi nadzoroval delo te službe.

Glede na to, da se ta koalicija izmika ustanovitvi komisije, ki bi nadzorovala vojaško in tajno službo, pa seveda Sovo, to pomeni, da se v tem obdobju dela praznino za ravnanje tako vlade, ki ji izteka mandat, kot za mandatarja, ki sestavlja novo vlado in pušča v tem primeru obe obveščevalni službi popolnoma brez nadzora, brez obveznega parlamentarnega nadzora. To je nedopustno, da se to dogaja, nedopustno. Mislim, da Državni zbor mora to komisijo ustanoviti, kajti to je ena izmed šestih stalnih komisij Državnega zbora, pet ste jih ustanovili, ustanovili ste vse tiste, ki niso obvezne, za Komisijo Državnega zbora za nadzor varnostno-obveščevalnih služb pa očitno v koaliciji ne bo zadostne podpore. To, da je tudi vodja Poslanske skupine Stranke Mira Cerarja dejala, da lahko ta problem, ta zaplet sami rešimo, pomeni tudi pritisk na samostojnost Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in pomeni tudi kršitev 14. člena ustave, kajti v tem primeru gre za očitno politično segregacijo posameznika, se pravi, izvoljenega poslanca s polnim mandatom, pa seveda tudi za Poslansko skupino Slovenske demokratske stranke. Jaz upam, da bo v Državnem zboru prevladala modrost, da bomo ustanovili tisto, kar Državni zbor mora ustanoviti, in da bo tudi ta organ, tudi ta komisija izvajala svoje naloge tako, kot jih morajo vse ostale komisije ali pa delovna telesa, ki jih je ustanovil Državni zbor, ne glede na to, kaj si želi mandatar, ne glede na to, kaj si želi največja poslanska skupina v Državnem zboru, ne glede na to, kaj razmišlja predsednik Državnega zbora. Pravila so jasno postavljena, normativni akti so sprejeti in veljavni in če želite spoštovati načela pravne države, potem je treba te zadeve upoštevati. Ni mogoče določiti pravilo ali pa govoriti o izvajanju določil pravne države in o spoštovanju pravne države, če največja stranka…