Spoštovana gospa predsedujoča, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Sprejmite najprej prosim moje iskrene čestitke za vašo izvolitev. Po običaju bi zdaj moral najbrž dodati željo, da se skupaj potrudimo po svojih najboljših močeh. Ampak, že dolgo časa ni več ta čas običajen, zato mi pride na misel Churchill: Trud po naših najboljših močeh ni več dovolj. Čas je, da naredimo pravo stvar, vse druge možnosti smo namreč že izčrpali. Visoki dom, končno se vendarle zdi, da je kriza premagljiva, to nas opogumlja, nas in ljudi, ki jih predstavljamo, vendar ne storimo napake. Ne mislimo naivno, da se bo to zgodilo v vsakem primeru – ne – zgodilo se bo samo v enem primeru: če bomo skupaj naredili pravo stvar. Po petih letih krize in več se zdaj morda bolj kot kadarkoli prej zdi, da kljub različnim, celo zelo različnim pogledom na to kaj in kako je potrebno vemo za kaj gre. Gre za sveženj strateških in praktičnih ukrepov za modernizacijo naše družbe in države. In kar je najpomembneje, morda nikoli doslej sama politična volja, da naredimo pravo stvar, ni bila tako odločilna in mogoča za uspeh, kot je zdaj. Po eni strani je to dobro, rešitev krize in splošno družbeno okrevanje naše domovine je zdaj v največji meri odvisno od nas samih. Po drugi strani bi to lahko bilo slabo, če ne bomo uspešni, ne bomo imeli izgovorov, da bi s prstom kazali na druge. Izgubljen bo še tisti zadnji drobec zaupanja med ljudmi, ki je ostal. Zato si praktično neuspeha v tem mandatu ne moremo privoščiti.

Skupaj z vami si zato želim, da bi se lahko čez čas po dobri stari slovenski navadi kvečjemu prepirali o tem kdo je bolj zaslužen za to, da smo uspeli, kot da bi se prepirali o tem kdo je bolj kriv, da nismo.

Spoštovane poslanke in poslanci. Tvegamo ceno, da bo za uspešnost tega mandata najpomembnejša okoliščina tega mandata najpomembnejša okoliščina splošno politično vzdušje. Bomo vsak s svojimi ravnanji krepili medsebojno zaupanje, ali pa bomo poglabljali razmere in predsodke. To je naša odločitev, nihče nam je ne more vsiliti, mi smo gospodar te odločitve. Če bo prevladalo konstruktivno politično vzdušje, bodo tudi težki problemi lažje rešljivi. Pogoji vseh uspehov, ki jih od nas pričakujejo ljudje, so temeljni, strpnost, medsebojno spoštovanje in zaupanje. V tem smislu smo zaradi razlik, ki so med nami, in državni zbor zaseda zato, da te razlike izrazi, dolžni paziti drug na drugega. Nespoštljivost do enega samega pomeni nespoštljivost do nas vseh.

Spoštovane poslanke in poslanci, imejmo pred očmi velike vizije, zasledujmo jih, vendar hkrati pazimo na sleherno človeško malenkost. Iz izkušenj vemo, da smo Slovenci sposobni neverjetnih podvigov, kadar spodbujamo drug drugega, to velja še posebej za vzdušje za delo v tem visokem domu. Niso problem politične in druge razlike med nami, zato ta parlament je, problem je, če se z njimi ne da živeti, ali pa se jih pri pomembnih, za res za vse ljudi pomembnih stvareh ne zna ali pa ne zmore presegati v skupno dobro.

Naj končam, spoštovane poslanke in poslanci. Mislim, da večina nas upa, da je končno luč na koncu tunela. To ni zdaj torej le trenutek, da se potrudimo po svojih najboljših močeh, ampak da naredimo pravo stvar. Gospe in gospodje, poslanke in poslanci, predsedujoča, temu visokemu domu, ki bo v naslednjem mandatu odločal o usodi te in naslednjih generacij, želim veliko modrosti, veliko potrpežljivosti, veliko volje za iskanje skupnega, razumevanje za razlike, ki so nepremostljive in vso odločnost za to, da premaknemo probleme v rešitev in da našim ljudem ne samo v tej generaciji, ampak tudi našim otrokom, damo upanje za prihodnost. Ta možnost obstaja, izkoristimo jo. Pri tem vam želim vso srečo. Hvala.

/ aplavz/