/ mikrofon ni vključen, slaba slišnost/ Hvala za besedo.

Slišali smo, da je posebna skrb namenjena izboljšanju bralne pismenosti vseh generacij. Dvig pralne pismenosti in bralne kulture je temeljnega pomena, saj že gori rdeči alarm. / opozorilo na izklopljen mikrofon/ Torej, dvig bralne pismenosti in bralne kulture je temeljnega pomena, saj že gori rdeči alarm. Polovica prebivalstva v Sloveniji ne prebere na leto niti ene knjige. Delež nebralcev narašča, 60 % nebralcev je moških. Rednih bralcev, torej tistih, ki so v zadnjem letu prebrali več kot deset knjig, je zgolj 13 % prebivalstva. Med bralci jih 40 % bere leposlovje in le 4 % poezijo. Med bralci leposlovja jih več kot 60 % bere prevedeno leposlovje, 26 % pa slovensko leposlovje. 3 % ljudi nima doma niti ene same knjige. Več kot 200 knjig premore doma le 15 % prebivalstva. Po velikosti domačih knjižnic, ki je glavni pokazatelj bralne pismenosti, sodimo na rep Evrope. V zadnjem desetletju drastično upada tudi število letno izdanih naslovov kot tudi naklada. Knjige so predrage, zato večini prebivalstva nedostopne. To so podatki o bralni kulturi v Sloveniji za leto 2019. Skratka, nebranje je nekaj imanentnega v tem prostoru.

V Levici vidimo naslednje rešitve: izvedba nacionalne kampanje za dvig bralne kulture vseh generacij, omogočanje dostopa vsega prebivalstva do javnih knjižnic, zvišanje sredstev knjižnicam za nakup knjižnega gradiva, podpora založnikom pri zviševanju naklad za leposlovje, otroško in mladinsko literaturo s ciljem cenovno dostopnejše knjige in zagotoviti je treba zaščito slovenskega jezika v najširši kulturni sferi, vključno z digitalnim okoljem, glede na pereč imperializem angleščine v vseh sferah jezikovnega izraza.

Hvala.