Najlepša hvala. Lepo pozdravljeni vsi prisotni!

S tem poročilom se je seznanil tudi Nacionalni svet za kulturo in pravzaprav bi radi opozorili samo na dve zadevi. Prva zadeva je ta, da smo zelo veseli, to kar je tudi zapisano, da slovenska Ustava dobila nov člen in sicer 62.a člen, ki zagotavlja boljši status za slovenski znakovni jezik in pa jezik gluhoslepih, in da smo prvi na svetu, ki smo to uvedli. To nas ne veseli samo zato, ker smo prvi na svetu, ampak predvsem zato, ker je tukaj v tem poročilu zapisano, da bo to omogočilo ustavnopravne podlage za ukrepe na tem področju. Predvsem pa podpiramo to kar je v poročilu zapisano, da je potrebno zagotoviti trajen vir financiranja razvoja in pa standardizacije slovenskega znakovnega jezika, zato seveda pozivamo ministrstvo za kulturo, pa tudi vse ostale, če gre za medresorski projekt, da se ta trajni vir tudi v resnici zagotovi in da ne ostane samo na papirju. Potem pa bi se radi dotaknili samo še zadeve, to je pa status položaj slovenščine v digitalnem okolju, o čemer je govoril tudi moj predhodnik, in bi radi komentirali samo tisto kar najdemo zapisano na 42. strani tega poročila. Torej že leta 2018 je Komisija za slovenski jezik v javni rabi pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti opozorila, da se pri operacijskih sistemih na mobilnih telefonih podjetja Apple, da ni mogoče preklopiti na slovenski jezik. Takrat že leta 2018 so zaprosili inšpektorat za kulturo n medije za oceno tega stanja in inšpektorat je ugotovil, da je v tej zadevi gre za zasebno rabo in ne za ravno javno rabo slovenščine, torej da je tisti, ki mobilne telefone uporablja, da je to zasebnik. Ampak služba za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo je pa zavzela nasprotno stališče in ga še vedno zavzema. To pa, da so tudi računalniki in mobilni telefoni nedvomno podvrženi zakonu o javni rabi slovenščine. In temu stališču, torej Službe za slovenski jezik se pridružuje tudi Nacionalni svet za kulturo, temu tolmačenju, zato opozarjamo, da imajo te zadeve urejene v večini držav evropske unije, in da imajo te zadeve urejene, kot smo se informirali, tudi vsi naši sosedi, zato predlagamo Ministrstvu za kulturo in pa seveda Službi za slovenski jezik, da razišče na kakšen način so naši sosedje uredili ta svoj status matičnih jezikov, in da nekako najboljše prakse čim prej posnemamo tudi mi. Torej toliko o tem. Najlepša hvala s strani Nacionalnega sveta za kulturo.