Ja, en lep pozdrav še z moje strani!

Jaz lahko predstavim, da razumemo situacijo, lahko predstavim kar je že do zdaj bilo sprejeto s strani Vlade in kaj je na voljo, pa tudi napovem določene ukrepe, ki jih bo Vlada v mesecu novembru še sprejemala. Potrebno se je, ozavestiti je potrebno, da res je to obdobje zelo zahtevno in kljub zelo dinamičnem in volatilnem dogajanju na energetskih trgih, tako z elektriko kot zemeljskim plinom, je vendarle potrebno upoštevati tudi veljavno zakonodajo, ki na, ki to področje regulira s strani Evropske unije. Ta dovoljuje regulacijo cen za gospodinjske odjemalce, kar je Vlada tudi naredila meseca julija in šli smo še korak dlje in smo zagotovili, vsaj na področju elektrike, regulacijo cen tudi za male poslovne odjemalce. Po naših podatkih od približno 112 tisoč poslovnih odjemalcev na distribucijskem omrežju ostaja nereguliranih le okrog 2 tisoč 900 in s tem velja prepoznati dejstvo, da je Vlada z obstoječo regulacijo res zajela veliko večino odjemalcev na distribucijskem omrežju, ki so torej, ki verjetno zajame tudi v veliki meri zavode na področju izobraževanja in kulture, Je pa res, da ostajajo določeno število, določeno število poslovnih odjemalcev na distribucijskem omrežju ostaja ne zajetih v regulacijo. Tem je na voljo zakon, ki je bil nedavno sprejet s strani Državnega zbora, Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina, ki med drugim omogoča, da se likvidnostna pomoč daje tudi pravnim osebam zasebnega prava, ki so organizirana v skladu z Zakonom o društvih in Zakonom o zavodih. Ta so že danes upravičena za letošnje leto do pomoči, ki izhajajo iz naslova povišanih stroškov za električno energijo in za zemeljski plin. To je za področje električne energije, kar je še v pripravi, je, kar velja napovedati za elektriko je, da je bilo 30. 9. sprejeta uredba evropske, torej Sveta EU, ki omogoča, da s 1. 12. oziroma od 1. decembra dalje delno reguliramo cene tudi za srednje velika podjetja, ki, kamor bodo padli oziroma verjetno padejo tudi večji javni zavodi ali večji zasebni zavodi. Vlada pripravlja trenutno rešitve, ki bodo to uredbo Evropske unije ustrezno prenesle v nacionalni pravni red, in lahko napovem, da bo sredi novembra najkasneje znana tudi situacija za te odjemalce za leto 2023.

Drugačno situacijo imamo na področju plina. Tam je Vlada z regulacijo cen že zajela vse vrtce in vse osnovne šole in tudi zavezala vse obstoječe dobavitelje, da zagotavljajo dobavo tudi naprej, in to po reguliranih cenah, ki so znane in ustrezne, bi temu rekla. Je pa res, da mogoče niso tako nizke kot so bile v preteklih letih, ker na plinu smo le stoprocentno uvozno odvisni in smo tako vezani pač na delovanje evropskega trga z zemeljskim plinom. Tudi tam se zdaj pogaja, 18. oktobra je bila predložena v pogajanja nova uredba, ki bo, upamo, da naslovila visoke cene zemeljskega plina za naslednje leto. Ko bo ta uredba izpogajana, pričakujemo do konca novembra, bo vlada lahko tudi sprejela ustrezne ukrepe za to področje z veljavnostjo v letu 2023. Obenem je Vlada tudi uredila nadomestno in osnovno oskrbo za vrtce in osnovne šole, tako da tudi to in tudi ta cena je regulirana. S tem rešujemo kar velik del problema in pričakujemo tudi, da bo v kratkem prišlo na evropski ravni do dogovora o likvidnostni pomoči za naslednje leto, kjer bomo poleg gospodarskih subjektov seveda podobno kot v obstoječem zakonu zajeli tudi pravne osebe zasebnega prava, pa ne samo zasebnega, upamo, tudi javnega prava, vendar je potrebno počakati na dogovor na evropski ravni, da bomo lahko oblikovali nacionalne rešitve.

V zaključku pa morda ena misel. Ustava Republike Slovenije upravljanje države in lokalnih skupnosti strogo ločuje in tukaj moramo razumeti ukrepe, ki jih država sprejema, kot komplementarne temu, kar morajo sprejemati tudi same lokalne skupnosti, same občine. Tukaj upam, da se tudi lokalne skupnosti že od poletja naprej, ko je ta energetska kriza nastala, intenzivno pripravljajo na pomoč svojim javnim zavodom, ki so torej v občinski lasti, tako kot podobno kot država to dela za široko množico odjemalcev tako javnega kot zasebnega, torej tako javnih kot zasebnih subjektov. Tukaj apeliram torej predvsem na lokalne skupnosti, da pogledajo, kaj se da narediti, posebej pri javnih zavodih, ki so v občinski lasti, in tudi same sprejmejo podobne ukrepe kot jih tudi država sprejema za to, da blažijo to energetsko krizo.

Zdaj bi se ustavila tukaj. Zaenkrat hvala.