Najlepša hvala za besedo, predsedujoča in lep pozdrav spoštovanim poslankam in poslancem.

Na hitro bom poskušal predstaviti to uredbo in stališče Republike Slovenije glede nje. Torej, gre za predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega okvira za medijske storitve na notranjem trgu, na kratko Evropski akt o svobodi medij medijev in spremembi direktive 2010/13/EU, ki jo je predstavila Evropska komisija v septembru 2022. Trenutno faza je, da poteka obravnava na Svetu EU v okviru matičnega delovnega telesa za avdiovizualne zadeve in medije ter v Evropskem parlamentu v okviru pristojnih delovnih teles. V času predsedovanja Češke Svetu EU je načrtovana ocena napredku, s čimer bo češko predsedstvo seznanilo ministre za avdiovizualne zadeve in medije na svetu za kulturo 29. novembra letos. Pričakuje se, da bo splošni pristop dosežen eno od prihodnjih predsedstev Sveta EU.

Zdaj pomembno je mogoče tukaj povedati, da tukaj gre prvič, da se na ta način ureja tudi medije.

Zdaj vsebina, na kratko, kaj je vsebina, je, predlog uredbe ureja področje medijskih storitev na notranjem trgu in zagotavljanje pluralnosti medijev, uredniške neodvisnosti in svobode medijev v Evropski uniji. Tako je namen uredbe dvojen. Po eni strani gre za uskladitev pogojev za delovanje medijskih storitev na notranjem trgu, a s ciljem zaščite svobode in pluralnosti medijev ter uravnoteženje pogojev delovanja ponudnikov medijskih storitev z bliskovitim razvojem digitalnega trga. Uredba naj bi zagotovila večjo pravno varnost in enake pogoje na trgu ponudnikov medijskih storitev, boljše sodelovanje med neodvisnimi regulatorji, močnejšo uredniško neodvisnost, / nerazumljivo/ imenovanja organov in stabilno financiranje javnih medijskih servisov, ureditev medijske koncentracije ter pravično in pregledno oglaševanje s strani državnih podjetij. Predlog uredbe tudi uvaja nov organ, Evropski odbor za medijske storitve, ki bo nadomestil sedanjo, ERGO Združenje evropskih neodvisnih avdiovizualnih regulatorjev, zato uredba tudi posega in spreminja revidirano in dopolnjeno direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah. Predlog uredbe temelji na členu 114. pogodbe o delovanju EU, pri tem pa na novo opredeljuje celotno področje medijskih storitev. 114. člen namreč določa, da Evropski parlament in svet po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z ekonomsko-socialnim odborom sprejmeta ukrepe za približevanje določb zakonov in drugih predpisov v državah članicah katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega trga. Poudariti velja, da je sedaj prvič, da se na EU ravni harmonizira in regulira celotno področje medijskih storitev. Z direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah se je namreč reguliralo le avdiovizualno medijsko področje. Predlog uredbe vključuje člene minimalne harmonizacije v katerih bodo države članice lahko sprejele podobna pravila, ter člene maksimalne harmonizacije, ki naj bi veljali v celoti. Predlog…, lahko naštejem še glavne vsebinske točke te uredbe. Torej vsebuje novo področje uporabe in skladno s tem vključuje nove definicije, medijska storitev, ponudnik medijske storitve, merjenje občinstva in drugo. Določa nove pravice in obveznosti ponudnikov medijskih storitev, ukrepe za neodvisno delovanje javnega servisa, o obveznosti ponudnikov novic in aktualno informativnih vsebin, nove ukrepe za sodelovanje med regulatorji in ukrepe za dobro delovanje notranjega trga, ustanovitev novega evropskega odbora za medijske storitve, obveznosti platform za izmenjavo videov in za ponudnike storitev izven EU, določbe o medijskih storitve v digitalnem okolju, novo obveznost držav članic za sprejem ocene koncentracije medijskega trga, meritve občinstva in pregledno reševanje državnih podjetij v medijih.

Zdaj pa prehajam na stališče Slovenije. Republika Slovenija kot pozitivne predloge zlasti poudarja rešitve za preglednost, dostopnost in javnost podatkov o medijskem lastništvu ter zahtevo za specifično obravnavo medijske koncentracije. Strinjam se namreč, da ocena koncentracije medijskega trga ne more biti preprosto izenačena z oceno gospodarske dejavnosti na trgu, temveč je potrebno prvi upoštevati posebna vsebinska merila za presojo učinka na medijsko pluralnost. Pri tem Republika Slovenija meni, da bi bilo potrebno natančno opredeliti in določiti merila v katerih primerih in kdaj sta upravičena vključitev presoje Evropske komisije ter angažiranje Evropskega odbora za medijske storitve, glede na to, da je obveznost nadzora predpisano v primeru vplivanja na trg.

Nadalje Republika Slovenija meni, da je bilo tudi vplive na medijski turizem potrebno premisliti, kako se bodo obravnavale in definirane medijske storitve, ki se ne uvrščajo na področje novic in aktualno informativnih vsebin, a imajo prav tako določen vpliv na javno mnenje, tako glede lastništva kot posledično tudi glede medijske pluralnosti in interesa javnosti. V zvezi z naštevanjem hudih kaznivih dejanj v tem aktu pa opozarjamo, da ni ustrezno in bi bilo smiselno črtati odločbo, ki opredeljuje pojem hudega kaznivega dejanja. Ker predlog uredbe temelji na členu 114. pogodbe o delovanju EU, pri tem pa na novo opredeljuje celotno področje medijskih storitev, Republika Slovenija meni, da je potrebno iskati ustrezno razmerje med obveznostmi držav članic pri upoštevanju predpisov s področja notranjega trga in njihovimi nacionalnimi pristojnostmi, tudi v primeru že obstoječih predpisov na nacionalni ravni.

Predlog besedila sicer odločnih rešitve je zelo konkreten, v drugih pa ostaja na načelni ravni, ki je predpostavljena nadaljnje izvedbene rešitve na nacionalni ravni. Zato predlagamo, da se v celotnem besedilu zasleduje večja jasnost besedila, da se v določbah, ki predvidevajo posege v temeljne pravice in svoboščine posameznikov, ter nas pri tem zasleduje sorazmernost predvidenih posegov. V okviru predlaganih določb o javnih medijskih storitvah, Republika Slovenija podpira neodvisnost regulatornih organov in nepristranskost delovanja. Pri tem prav tako poudarja, da je potrebno upoštevati načelo subsidiarnosti, ker pravila delovanja zlasti javnega medijskega servisa ne more biti poenotena, saj je ta poleg ključne vloge pri zagotavljanju verodostojnih in nepristranskih informacij v interesu javnosti, izpolnjuje tudi pomembne kulturne, izobraževalne in druge naloge, s katerimi se storitev javnega medijskega servisa utemeljuje kot bistven element kulturne jezikovne raznolikosti. Ob tem Republika Slovenija tudi meni, da bi veljalo v besedilu predloga uredbe pomemben poudarek nameniti upoštevanju kulturne in jezikovne raznolikosti medijske krajine pri zagotavljanju pravice do obveščenosti in tudi jezikovne pravice javnosti. Pri tem se je treba še posebej zavzemati za uresničevanje pravice do obveščenosti invalidov in njihovega sodelovanja v kulturnem življenju družbe. Republika Slovenija predlaga rešitve glede preglednosti državnega oglaševanja in njegovega nadzora ter preglednosti merjenja občinstev, saj te določbe tvorijo bistvene rešitve sicer kompleksnega urejanja medijskih storitev. Z vidika nadzora nad izvajanjem predlaganih določb Republika Slovenija podpira neodvisnost regularnih tvornih organov, glede predvidenih rešitev pa predlaga preučitev pristojnosti in morebitnih konfliktov interesov pri izvajanju primarnih pristojnosti odločanja na nacionalni ravni ter pristojne odločitev na ravni EU v okviru novega Evropskega odbora za medijske storitve. V zvezi z določbo o zagotavljanju neodvisnosti ponudnikov medijskih storitev, tako zasebnih kot javnih, in uredniške neodvisnosti pa Republika Slovenija pričakuje zagotovitev izvedljivih rešitev glede nadzora in pristojnosti na primarni ravni. Torej z vidika razvoja in pomembnosti medijskega trga je Slovenija izjemnega pomena, da so na ravni uredbe ob doslednem spoštovanju tako načela subsidiarnosti kot načela sorazmernosti sprejmejo določene in izvedljive podlage za učinkovite ukrepe za zagotavljanje pogojev za razvoj in konkurenčnosti in pravilno delovanje notranjega trga medijskih storitev ter enakopravne pogoje za vse deležnike, ki vplivajo na javno mnenje, učinkovito, pregledno in javno reguliranje medijskega trga s ciljem zagotavljanja medijske svobode, pluralnosti, učinkovito reguliranje državnega oglaševanja in zagotavljanje transparentnosti pri sredstvih, ki jih država preko organov ali javnih podjetij namenja za oglaševanje v medijih, in spodbude in izvedljive ukrepe za zagotavljanje uredniške neodvisnosti ter pravice javnosti do obveščenosti ter poštenje nacionalnih pristojnosti pri izvajanju ukrepov za doseganje ciljev v okviru kulturne jezikovne raznolikosti.

To je na kratko z naše strani. Če boste potem še določena vprašanja, bo tudi sodelavka Irena Ostrouša iz Direktorata za medije lahko dala bolj natančne razlage.

Hvala.