Hvala.

Jaz osebno pa menim, da sta to, kar je predstavila naša Zakonodajnopravna služba, odgovor, ki ga je pripravila za Ustavno sodišče, če se ne motim, in tudi to, kar ste pripravili na Vladi pravzaprav dobra podlaga za naš sklep. Tisti, ki je, če se ne motim, ki se glasi, da Državni zbor meni, da je predlog za začasno zadržanje izvrševanja Zakona o RTV Slovenija / nerazumljivo/ neutemeljen in da, zato Ustavnemu sodišču predlagamo, da se to začasno zadržanje tudi zavrne.

Dodala bi še ene par stvari. Najprej, kolegi iz opozicije, kolikor vem smo pred dobrim mesecem pa pol doživeli tudi referendum o tem zakonu, o teh zakonskih spremembah, o katerih znova danes govorimo in pošiljamo neke odgovore Ustavnemu sodišču za ustavno presojo, ki je bila z vaše strani, ne z naše, z vaše strani, s strani tistih, ki ste jih vi nastavili v javnem zavodu RTV Slovenija na ključna nadzorniška mesta oziroma celo vodstvena mesta napovedana takoj, še preden so bile zakonske spremembe o RTV Slovenija praktično v proceduri. In ta referendum se je zgodil in rezultat tega referenduma je znan. Zakonske spremembe, ki smo jih mi predlagali, naša Vlada, naša koalicija, Ministrstvo za kulturo je podprlo 63 odstotkov volivk in volivcev. Skratka, volivke in volivci so, tako kot zaposleni na RTV Slovenija, ki stavkajo praktično skorajda celo leto, ugotovili, da je stanje na tem RTV Slovenija nevzdržno zaradi tega, kar je omogočil do zdaj veljavni zakon iz leta 2005 izpod avtorstva vašega kolega, cenjenega vašega kolega Branka Grimsa. Namen vašega zakona je bil takrat – kaj? - ravno to, kar očitate nam, se pravi politizacija, prevzem javnega zavoda, razumevanje javnega zavoda kot državnega zavoda, v katerem ima vsakokratna politična večina pravico, da si ta javni zavod, ki je posebnega kulturnega in medijskega pomena za to državo, da ga ta prevzame in si ga podredi. In to vam je tekom let seveda večkrat že uspelo, ne zgolj zdaj pred dvema, tremi leti, pred dvema letoma, ampak praktično od vsega začetka, odkar ste vložili leta 2005 prejšnjo novelo. In prejšnja novela zakona je imela številne probleme, med njimi je bila tudi neustavna in zato je prav, da se ta ustavna pobuda za ustavno presojo in zadržanje izvajanja zakona zavrne.

Skratka, celotno dogajanje, ki ga spremljamo s tem nesrečnim RTV-jem, ki so dosegli svoje vrhunce s stavkami novinarjev, zaposlenih, so v bistvu pokazali, kako dosedanja zakonska ureditev zares omogoča razmere, kjer prihaja do omejevanja izvajanja tudi enega od členov Ustave, se pravi 39. člena Ustave, kot je prej omenil kolega iz Ministrstva za kulturo in kot je omenila predstavnica naše Zakonodajno-pravne službe.

V bistvu je sedanji, se pravi zakon gospoda Branka Grimsa, na nek način s strani vsakokratne vladajoče politike omogočal neke vrste nesorazmerno politično zastopanost, obvladovanje nadzornih organov RTV Slovenija, programskega in nadzornega sveta in tudi prevladujoči vpliv zgolj ene strankarske politike na programske odločitve RTV Slovenija.

Naj ob tem opomnim še na Ustavno sodišče, ki je med drugim v eni od svojih odločb zapisalo, da mora zakonodajalec z ustrezno zakonodajo zagotoviti programsko, organizacijsko, finančno samostojnost javnih medijev in to še posebej velja za

tiste medije, konkretno RTV Slovenija, ki jih ustanovi država in katerih glavni namen je zagotavljati uresničevanje ustavne pravice do javnega obveščanja in obveščenosti. To je ugotovilo Ustavno sodišče in s tem je v bistvu pokazalo na problem Grimsovega zakona, ki je pripeljal do takšne anomalije, kot smo ji priča danes. Zato so bile potrebne, tudi zato so bile potrebne spremembe Zakona o RTV Slovenija, ki uvajajo več stvari. Med drugim spreminjajo način nadzora in upravljanja v nek moderen način korporativnega upravljanja in to sem se kar ad hoc ne posega v nek mandat enega človeka, generalnega direktorja, ki si je vmes omogočil tudi bajno odpravnino, ki jo je podpisal z nereprezentativnima sindikatoma, kolikor je meni znano, ali pa v osebnostno pravico predsednika programskega sveta, da sta vložila pobudo za ustavno presojo, ki sta jo tako ali tako napovedala še preden je sploh prišlo do vložitve zakonskih sprememb v parlamentarno proceduro.

Skratka, sedanji zakon, ki je v veljavi, Grimsov zakon, je torej omogočal pravzaprav neke vrste celo dekado političnih zlorab, nima zadostnih varovalk in zato so bile te spremembe, ki smo jih mi naredili potrebne predvsem zato. In to so spoznali, kot sem že uvodoma dejala, tudi ljudje na referendumu. 63 % se je z našimi spremembami strinjalo. Zato menim, da je prav, da Ustavnemu sodišču pošljemo odgovore in mu predlagamo, da ta predlog za začasno zadržanje izvrševanja Zakona o RTV Slovenija zavrnejo, saj bi nastale v bistvu nepopravljive posledice oziroma te posledice nepopravljive za javni zavod bi se namreč samo nadaljevale.

To je to, kar sem želela reči. Verjamem pa, da bomo morali Ustavnemu sodišču še enkrat pošiljati odgovor, ko bo presojalo krovno, vsebinsko in tehtalo med osebnimi pravicami predsednika programskega sveta oziroma generalnega direktorja, ali še ostaneta na svojih položajih in še naprej omogočata takšne politične kršitve in politične vplive, kot se danes dogajajo na javnem - in ne državnem - mediju ali pa med pravicami najširše možne javnosti, vseh državljank in državljanov, kot je to zapisano v 39. členu Ustave. In vsi vemo, kaj tam noter piše. Tam noter piše, da imajo ljudje pravico do ustavno varovano pravico do svobode izražanja, javnega obveščanja in obveščenosti. In mislim, da je prav, da to prepustimo potem Ustavnemu sodišču, da o tem pretehta, o teh osebnih pravicah dveh posameznikov in pravicah najširše možne javnosti, torej vseh državljank in državljanov.

Hvala.