Najlepša hvala za besedo.

Lep pozdrav, spoštovane poslanke in poslanci!

Tudi jaz ne bom v celoti mnenja Vlade predstavil, ampak samo določene točke, ki se nam zdijo najpomembnejše. In sicer, RTV Slovenija izpodbija Zakon o RTV 1B v celoti. Nima neposrednega pravnega interesa za vložitev pobude o oceni ustavnosti zakona, saj se njen pravni položaj s spremembami zakona izboljšuje in usklajuje z ustavo, se depolitizira, ter krepi na samostojnejši položaj, na način, ki pripada javni RTV Slovenija. Omejevanje vpliva političnih strank in vzpostavitev odločilnega vpliva civilne družbe ter novinarjev in drugih zaposlenih v RTV Slovenija ni mogoče obravnavati kot neustavne posege v položaj RTV Slovenija samo zaradi vpliva teh sistemskih sprememb na položaj, pričakovanja in privilegije funkcionarjev RTV Slovenija.

Drugič, zakon ni bil sprejet po neustavnem postopku, saj ima Državni zbor v skladu z Ustavo avtonomijo glede postopka sprejemanja zakonov. Tudi nujni zakonodajni postopek, ki je bil uporabljen pri sprejemanju zakona, pa je večfazni postopek, le da se druga in tretja obravnava opravita na isti seji. V zvezi s tem je potrebno poudariti, da je bil nujni postopek sprejema zakona izveden v razmerah, ki so nastale zaradi zlorabe procesnih pravic, ki izhajajo iz Ustave in Poslovnika Državnega zbora, s strani nove opozicije, ki je z vlaganjem več kot trideset zakonov takoj po volitvah, v času, ko je še obstajala prejšnja vlada, in zahtevo za razpis referenduma poskušala in uspela čim bolj odložiti depolitizacijo RTV Slovenija oziroma ponovno vzpostavitev Slovenije kot javne institucije, ki si je politične stranke ne smejo podrejati.

Zahteva za ustavno presojo v vsebinskem smislu temelji zgolj na sklicevanje o domnevni kršitvi pravic vodilnih funkcionarjev RTV Slovenija. V zvezi s tem je Ustavno sodišče že večkrat presodilo, da je imenovanje za poslovodsko ali vodilno funkcijo do določitve mandata in zakonsko opredeljeno možnostjo predčasne razrešitve ni mogoče šteti za pridobljeno pravico, ki jo ustava varuje tudi pred posegi zakonodajalca. Tudi po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča je imenovanje na vodstveni položaj v javnem sektorju povezan z varstvom javnega interesa in izvajanjem javnih nalog, tudi na položaju direktorja javnega zavoda, to je privilegij in ne pravica posameznika. To pa pomeni, da samo zaradi neimenovanja na ta položaj ali izgube tega položaja ne more priti do protiustavnega posega v pravno varovani položaj posameznika. Ker se z novo ureditvijo v zakonu ne posega v pridobljene pravice pobudnikov kot dosedanjih funkcionarjev oziroma vodilnih in vodstvenih delavcev RTV Slovenija, saj je v skladu z uveljavljeno ustavnosodno prakso imenovanje na poslovodno ali vodilno funkcijo z določitvijo mandata in zakonsko opredeljeno možnostjo predčasne odločitve ni možno šteti za pridobljeno pravico. Posledično tudi ni moglo riti do protipravnega posega v druge ustavne pravice pobudnikov, ki jih navajajo v svoji pobudi, na primer, pravica do sodnega varstva, pravica do zasebnega življenja, pravica do sodelovanja pri opravljanju javnih zadev, pravica do svobode dela, pravica do domneve nedolžnosti.

Pobudniki pri navajanju domnevne kršitve njihovih ustavnih pravic tudi povsem spregledajo, da je prenehanje mandatov članov programskega nadzornega sveta, generalnega direktorja ter direktor radia in televizije nujna in nehotena posledica nove, drugačne ureditve, s katero se določajo novi organi vodenja in opravljanja nadzora, in se s tem seveda dosedanje funkcije ukinjajo, za katero se hoče drugačna sestava, na primer število članov iz svetov in uprave, drugačen postopek kandidiranja, imenovanja oziroma izvolitve ter tudi drugačni pogoji in zahteve za zasedbo teh funkcij. Morebitna ohranitev mandatov vodilnih funkcionarjev oziroma vodstvenih delavcev bi bila nemogoča in bi bila v nasprotju s samo intenco oziroma ciljem ureditve.

S sistemsko ureditvijo zakona je želel zakonodajalec doseči, da se strankarska politika, ki je po dosedanji ureditvi potrdila mandate vodilnih funkcionarjev RTV Slovenija, popolnoma umakne iz upravljanja, vodenja in nadzora javnega zavoda RTV Slovenija. S ciljem zagotovitve popolne institucionalne in programske avtonomije ter uredniške neodvisnosti Rtv Slovenija, ki je temeljni predpogoj, da lahko RTV Slovenija opravlja svoje poslanstvo kot javni zavod posebnega nacionalnega in kulturnega pomena, utemeljujemo ustavnopravne pravice do svobode izražanja, javnega obveščanja in obveščenosti iz 39. člena Ustave. Z morebitno ohranitvijo trajanja obstoječih mandatov, ki jih je podelila strankarska politika, bi se de facto ohranilo obstoječe globoko neustavno stanje, saj bi se nadaljevalo politično obvladovanje organov upravljanja, vodenja in nadzora ter nadaljevanje kršitve veljavnih predpisov in druge nepravilnosti, s tem pa bi bilo ogroženo samo delovanje RTV Slovenija v skladu z že prej omenjenim členom Ustave. Zakonske rešitve ne zanikajo varstva položaja in pravic nosilcev funkcij RTV Slovenija, saj ne posegajo v njihova pričakovanja, da bodo lahko svoje funkcije opravljali do konca mandatne dobe. Na eni strani gre torej za poskus depolitizacije RTV Slovenija, na drugi strani pa za upravičenje funkcionarjev, da dokončajo mandatno dobo, za katero so bili imenovani. Neprepričljiva je trditev pobudnikov, da je predčasno dokončanje mandatne dobe posledica odločitve, da naj eno politično opcijo pri delovanju RTV Slovenija nadomesti druga. Nov zakon namreč zanika in preprečuje takšno možnost na ta način, da preprečuje politično delegiranje organov v organe RTV Slovenija. Vlada meni, da tovrstno pričakovanje funkcionarjev ne pretehta nad depolitizacijo javne RTV Slovenija, ki jo izpodbijani zakon prinaša in ki je utemeljena na vladajočem in legitimnem javnem interesu. Še posebej, ker z novim zakonom določa pomembno vlogo sedanjih funkcionarjev v prehodnem obdobju in ne preprečuje, da se potegujejo za ponovno imenovanje na funkcijo v okviru RTV Slovenija. Vlada zato predlaga, da Ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti zakona zavrne.