Ja, najlepša hvala za besedo. Pozdrav vsem udeležencem današnje seje.

Jaz bi mogoče za začetek vseh kontekstualiziral oziroma ponovil poseben položaj javnega zavoda RTV Slovenija, da bo potem lažje utemeljil, kaj lahko, kaj kot ministrstvo sedaj v zvezi s temi problemi poskušamo urediti. Kakor veste, je RTV javni zavod, vendar s svojim zakonom je mu zagotovljena posebna finančna, programska, uredniška in novinarska avtonomija. Ima lasten vir prihodka, se pravi, prispevki, ki so določeni z zakonom, se stekajo direktno v javni zavod, delno pa tudi iz tržnih dejavnosti se financira. RTV Slovenija tudi samostojno določa kadrovske zveze in strateške usmeritve, tudi samostojno vodi pogajanja in kolektivna pogajanja s sindikati in določa plačno lestvico. Sistem je narejen tako, da bi, da znotraj javnega zavoda nadzor opravlja nadzorni, nadzorni svet in programski svet, vsaj moral bi, in pa drugi predstavniki delavcev in sindikatov. Republika Slovenija in Ministrstvo za kulturo tako nima neposrednega nadzora nad delovanjem javnega zavoda ne po starem zakonu ne po novem zakonu. Smo pa zaradi posebne situacije, ki je nastala tudi po uveljavitvi novega zakona in po sprejetju sklepa Ustavnega sodišča o zadržanju dela člena novega zakona in nekakšni sui generis situacij, ko pač programski in nadzorni svet kljub temu, da so po zakonu in prenehali mandati po v skladu s sklepom Ustavnega sodišča še naprej opravljajo svoje delo do končne odločitve Ustavnega sodišča glede skladnosti novega zakona z Ustavo Republike Slovenije. Poskušamo zaradi tega tudi na ministrstvu gledamo kaj, kaj so tiste pristojnosti, ki jih lahko vodstvo, začasno vodstvo, treba je poudariti, da gre za vršilca dolžnosti po novem zakonu, katera opravila lahko opravlja in katere ne. Zdaj, če ponovim to prehodno določbo tretjega odstavka 22. člena ZRTSV-1b, določa, da lahko vršilec dolžnosti generalnega direktorja RTV Slovenija do imenovanja nove uprave opravlja le tekoče posle, ki omogočajo nemoteno delovanje RTV Slovenija in zagotavlja izpolnjevanje profesionalnih standardov na področju izvajanja radijske in televizijske dejavnosti. Tako je v zakonu v prehodnih določbah jasno opredeljeno, kateri posli lahko štejemo tekoče posle, in sicer so to lahko le tisti, ki kumulativno izpolnjuje naslednje pogoje, se pravi nemoteno delovanje RTV Slovenija in zagotavljanje izpeljevanja /nerazumljivo/ standardov na področju izvajanja radijske in televizijske dejavnosti. V zvezi s tem smo tudi na podlagi, kar lahko preberemo iz poročanja medijev, zaznali problem pri finančnem poročilu in finančnem letnem finančnem načrtu za prihodnje leto. Pojavljajo se dvomi o reviziji, notranji reviziji, če je bila res v skladu pravilno opravljena. V zvezi s tem je Ministrstvo za kulturo podalo pobudo Agenciji za nadzor nad revidiranjem, da opravi nadzor nad postopkom notranje revizije in ugotovi, ali so bili postopki pravilno izpeljani. Gre pa za problem nove investicije, ki je predvidena v finančnem načrtu za leto 2023. To je tudi povezano z vprašanjem, ali je to tekoči posel ali ne.

Drugo, kar smo mi morali reagirati, je, da smo dobili tudi več prijav s sumom kršitve predpisov, predvsem v zvezi z izvajanjem 17. člena Zakona o Slovenskem filmskem centru. To je člen, ki določa koliko, kolikšen delež, 2 % pobranih prispevkov preteklega leta mora RTV zagotoviti za razpis, poseben razpis za avdiovizualne vsebine. Te prijave in za te prijave, seveda za obravnavo prijav nismo pristojni, zato smo to odstopili pristojnemu inšpektoratu, Inšpektoratu za medije in kulturo Republike Slovenije. Tako domnevam, da ti postopki tečejo. Hvala. To je to zaenkrat s strani Ministrstva za kulturo. Hvala.