Hvala lepa. Res me na nek način žalosti no, da v bistvu ni nikogar iz Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino oziroma iz Ministrstva za vzgojo in izobraževanje po novem, bili so vabljeni, ker dejansko naša priporočila gredo v krepitev vrednot slovenske osamosvojitve. seveda Muzej slovenske osamosvojitve, o katerem je bilo izrečenih veliko besed, veliko soočenj, je en sklop današnjih priporočil. Naša priporočila gredo tudi na sklop, kako mladim približati slovensko osamosvojitev, kako narediti nek pozitiven odnos in seveda to osamosvojitev okrepit. In bi samo še dodala, mlade generacije o osamosvojitvi imamo dober center, nič ne rečem, ta spletna stran Zbrali smo pogum.si, pa vendarle mlade generacije o osamosvojitvi Slovenije vedo premalo. Primer na kratko ankete na osnovni šoli v Novi Gorici, ki verjetno vam je poznana, kjer med učenci druge in tretje triade polovica otrok ni znala obkrožiti, ali se je Slovenija osamosvojila od Kraljevine Jugoslavije ali od SFRJ. Se pravi, da mladi, druga in tretja triada, se pravi, to so že od 4. do 9. razreda, na vprašanje od česa se je Slovenija osamosvojila, proces osamosvojitve, niso vedeli, kaj je bilo, praktično od česa se je Slovenija osamosvojila. In ravno zato gredo naša priporočila v to smer. Zastavlja se vprašanje, ali je v veljavnih učnih načrtih temi osamosvajanja namenjen dovoljšni poudarek, zlasti ob upoštevanju tudi vseh drugih vsebin, ki jih morajo učitelji obdelati, učenci pa osvojiti pri posameznem predmetu. Učitelji namreč že kar nekaj let opozarjajo na prenatrpanost učnih programov. Znotraj učnega načrta ima seveda učitelj visoko stopnjo avtonomije, pa koliko ur in na kakšen način bo določeno temo, vsebino obdelal, jo podal. Toda zaradi umeščanja teme osamosvajanja Slovenije na konec šolskega leta se pri pouku zgodovine dogaja, da učiteljem zmanjkuje časa proti koncu šolskega leta, to je konec junija in seveda za poglobljeno obdelavo teme ali vsaj določenih tem, učenci od pouka pa praktično odnesejo bistveno manj, kakor če bi bila ta tema vključena mogoče že v obdobje jeseni ali pa ko pridejo v šolo. In ravno zaradi te časovne umeščenosti se pogosto tudi ne preverja ocenjevanja znanja, največkrat dobijo za narediti neke plakate, da ne rečem referate, no, ampak neke plakate, kjer se seveda ukvarjajo, ampak enostavno to oddajo in ostane tam. Niti ni časa proti koncu šolskega leta, da bi zadeve verjetno pregledali, obravnavali, mogoče celo dopolnili in si stvar tudi lahko pogledali tudi na kakšni spletni strani ali kakorkoli. Zato se mi zdi, da je pomembno ali pa pomemben vidik pri osamosvojitvi je ta krepitev vrednot osamosvojitve tudi že od malih nog, že od naših najmlajših državljanov, pa bom zdaj spustila vrtce, ampak zagotovo pa je osnovna šola, osnovnošolsko izobraževanje in tudi srednješolsko, sploh še gimnazija, gimnazijsko izobraževanje pomembno, da otroci te vsebine osvojijo in da da pride seveda do nekega pozitivnega odnosa do vedenja zakaj je Slovenija nastala, kaj so tisti ključni momenti slovenske osamosvojitve in da se spodbuja nek pozitiven odnos do države, ker samo to državo imamo. Res nam je vsem dana, zato si želim, da bi tudi pri teh vsebinah imeli enako moč biti vsi na isti strani, kot smo jo imeli ob plebiscitu. Očitno to tega v zadnjem času ali pa v zadnjem letu ni bilo toliko. Pa vendarle bi morali na nek način zadeve tudi tukaj urediti, če želimo, da bomo imeli vsi enako radi Slovenijo in seveda, da bomo spoštovali vse tiste, tudi žrtve na strani osamosvajanja, ker nam ni bilo praktično nič podarjenega, nič ni bilo podarjenega. Hvala zaenkrat.