Hvala za besedo.

Lep pozdrav!

Sem Mateja Urbančič. Glede na to, da bo politika oziroma struktura javnofinančnih prihodkov in odhodkov celovito predstavljena na seji matičnega Odbora za finance, bom tu na kratko izpostavila le nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predloga rebalansa za leto 2023.

Glavni razlog, da je Vlada pristopila k pripravi rebalansa za leto 2023 so spremembe Zakona o Vladi in o državni upravi ter sprememba Uredbe o organih v sestavi ministrstev, na podlagi katerih se je določila reorganizacija državnih organov.

S predlogom rebalansa se glede na spremembe proračuna za leto 2023 predvidevajo nižji prihodki in odhodki. Prihodki rebalansa so načrtovani v višini 13,1 milijarde evrov in so v primerjavi s spremembami proračuna za leto 2023 nižji za 1,7 %. Odhodki rebalansa so načrtovani v skupni višini 16,1 milijarde in so v primerjavi s spremembami proračuna za leto 2023 nižji za 0,6 milijarde evrov oziroma za 3,6 %. V primerjavi s spremembami proračuna 2023 se v predlogu rebalansa načrtuje največje znižanje odhodkov na politiki intervencijski programi in obveznosti, in sicer za 0,7 milijarde evrov, predvsem zaradi spremenjenih okoliščin na področju blaženja posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo. Ob jesenski pripravi proračuna so bile razmere na trgu energentov bistveno bolj nepredvidljive v primerjavi s trenutnimi razmerami, zato je Vlada sredstva za ta namen ustrezno prilagodila. Znižuje se tudi načrtovana rezerva za financiranje epidemije COVID-19 ter izdatki iz naslova kohezijske politike za obdobje 2021-2027 zaradi spremenjene dinamike izvajanja projektov.

V bilanci prihodkov in odhodkov se načrtuje primanjkljaj v višini 2,9 milijard evrov, kar je 4,5 % BDP, programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov pa prikazujejo njihovi finančni načrti. Hvala.