Govor

Marko Štucin

Hvala lepa, predsedujoči.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Namen tega predloga je pridobitev pooblastila za podpis sporazuma partnerstva med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav, kratice AKP, na drugi strani.

Zdaj, če poenostavljeno povem, gre za to, da se v bistvu sklepa nov, Cotonujski sporazum. Cotonujski sporazum je v bistvu tisti okvirni sporazum, ki velja od leta 2000, ko je bil sprejet med državami, med Evropsko unijo in državami AKP, smo rekli Afrike, karibskih in pacifiških držav. Zdaj, ta sporazum je seveda prenehal veljati in se ga podaljšuje, medtem so pa države članice skupaj z Evropsko komisijo pričele pogajati nov sporazum. Zdaj ta pogajanja potekajo že nekaj časa. Pogajanja so bila v bistvu formalno zaključena leta 2020, tudi med našim predsedovanjem je bil potem sporazum parafiran, se pravi v drugi polovici leta 2021. Od takrat v bistvu se poskuša pridobiti politično soglasje za podpis tega sporazuma. Zdaj, najprej je ta sporazum v bistvu blokirala ena država članica, in sicer Madžarska iz različnih razlogov, zdaj, v zadnjih mesecih pa druga, in sicer Poljska. Kljub temu obstaja neko zaupanje, da bo ta podpis v bistvu dobil zeleno luč s strani vseh. Moramo vedeti, da tu gre za Evropsko komisijo, za 27 držav članic in 79 držav AKP, kajne, tako da je…, da je zelo veliko deležnikov pri pogajanju o tem sporazumu.

Zdaj mogoče čisto na kratko. Razlika med tistim prvim, ki je bil podpisan leta 2000, in tem, ki se pogaja zdaj, je v tem, da je enostavno ta bolj obsežen. Mi smo pri tem prvem, sta bila v bistvu dva ključna stebra, po eni strani razvojna pomoč Evropske unije do teh držav, po drugi strani omogočanje prosto carinskega trgovanja oziroma sklepanje…, sklepanje sporazumov s temi državami. Zdaj, tu se dodaja en večji politični steber, bilateralni, mislim, politični steber političnega sodelovanja tudi, ki zavzema potem področja, kot so migracije, podnebne spremembe in tako naprej. Tudi kar se tiče financiranja. Prejšnji je imel, en sklad, kako se mu je reklo, Evropski razvojni sklad, zdaj pa v bistvu se nov, naj bi se pa financiral v bistvu iz finančnega instrumenta Globalna Evropa, ki pa ne zavzema samo držav AKP, ampak je širši, tako da so bili zaradi tega tudi eni pomisleki, kako se bo potem ta, kako se bodo ta sredstva usmerila za potrebe teh držav, ampak kot rečeno, ta pogajanja potekajo od leta 2018. Vsi…, vse te dileme so bile razrešene. Razlog zakaj v bistvu blokada najprej s strani Madžarske in zdaj Poljske, je, razlogi so drugi, kajne. Tako, da… Tako, da je to s te strani, z moje strani in pač mi predlagamo, da se Vladi da pooblastilo za podpis.

Hvala.