Hvala lepa. Oba predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci.

Dovolite, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem junijskem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo potekalo 27. junija v Luksemburgu. Švedsko predsedstvo bo na zasedanju predstavilo trenutno stanje glede obravnave nove zakonodaje za volitve v Evropski parlament. Poročalo bo o odzivu držav članic na vprašalnik glede vsebinskih predlogov Evropskega parlamenta. Zdaj ti predlogi vključujejo uvedbo vseunijskega volilnega okrožja in transnacionalnih list za volitev, volitve v Evropski parlament ter utrditev sistema vodilnih kandidatov za predsednika oziroma predsednico Evropske komisije. Predlog predvideva tudi enotno usklajeno najnižjo starost, ko lahko oseba voli ali kandidira na volitvah, spoštovanje načela enakosti spolov z uporabo list, na katerih se kandidati in kandidatke izmenjujejo, ali kvot, ustanovitev evropskega volilnega organa, vodenje volilnega evropskega volilnega imenika, enotno razglasitev volilnih rezultatov, poenotenje rokov za pripravo volilnega imenika in za vodenje volilne kampanje ter uvedbo enotnega volilnega dneva v vseh državah članicah Evropske unije, in sicer na dan Evrope, 9. maj. Zdaj v dosedanjih razpravah na delovni skupini in na svetu za splošne zadeve ni bil dosežen bistven napredek pri zbliževanju stališč oziroma doseganju soglasja za nadaljnjo obravnavo predloga Evropskega parlamenta. Slovenija se načeloma strinja s splošnim ciljem predloga uredbe za krepitev evropske javne sfere in povečanja evropske razsežnosti volitev oziroma vidnosti evropskih volitev. V skladu s tem podpiramo nadaljnje razprave v svetu in z Evropskim parlamentom, da bi dosegli napredek pred volitvami leta 2024, pri čemer pa se zavedamo, da je predlog za reformo volilne zakonodaje EU politično in pravno zelo zahtevno vprašanje in da so rezultati do sedaj dosegljivost rezultatov precej vprašljiva, saj gre za predloge, ki posegajo v obstoječe nacionalne volilne sisteme. Zdaj, ključnega pomena je, da se v celoti upoštevajo načela subsidiarnosti in sorazmernosti kot tudi seveda ustavne ureditve držav članic. Kar se tiče priprav Evropskega sveta, ki bo potekal 29. in 30. junija, bo Svet za splošne zadeve obravnaval osnutek sklepov. Zdaj, vse te vsebine, ki jih bodo obravnavali voditelji držav oziroma vlad držav članic, smo predstavili skupaj s stališči Republike Slovenije podrobneje že pri 1. točki dnevnega reda te seje, zato predlagam, da preidem na naslednje točke dnevnega reda zasedanja Sveta za splošne zadeve.

Zdaj naslednja točka, evropski semester, v okviru obravnave katerega bo Svet za splošne zadeve odobril specifična priporočila posameznim državam članicam glede ekonomskih politik za leti 2023 in 2024 ter jih formalno posredoval Evropskemu svetu v potrditev, širša razprava glede tega ni predvidena. Obravnavano bo tu, tu bo tudi osemnajstmesečni program sveta tria predsedujočih držav, naslednjih, se pravi Španije, Belgije in Madžarske, za obdobje 1. julij 2023 do 31. decembra 2024 in tudi pri tej točki predsedstvo ne načrtuje širše razprave. Program tria predstavlja okvir za načrtovanje dela sveta v naslednjem letu in pol, vključuje ključne usmeritve za delo Sveta EU v tem obdobju, kot so razvoj gospodarske osnove, varovanje državljanov in svoboščin, izgradnja podnebno nevtralne, zelene, pravične in socialne Evrope, spodbujanje evropskih interesov in vrednot v svetu ter prispevek k pripravi nove strateške agende za obdobje od leta 2024 do 2029. Zadnja točka je vpliv trga ogljika EU na različne politike EU. Ta točka je bila naknadno uvrščena na pobudo Poljske na dnevni red. Po mnenju Poljske bi moral Svet za splošne zadeve, ki je pristojen za horizontalne naloge, zagotoviti celovito razpravo oziroma koordinacijo dosjeja. Slovenija se s tem ne strinja oziroma ne deli tega mnenja o nujnosti obravnave te tematike na zasedanjih Sveta za splošne zadeve, saj ocenjujemo, da so bili ključni vidiki prenove sheme za trgovanje z emisijami in več ostalih povezanih aktov svežnja pripravljeni na 55, že obravnavani med samimi pogajanji, ki so se že zaključila. Še naprej ocenjujemo, da je sistem EU za trgovanje z emisijami ključni podnebni inštrument, za katerega je po naši oceni pristojen Svet za okolje. Naj še spomnim, da je Slovenija v pogajanju, v pogajanjih v Svetu za okolje uspela razširiti krog upravičenk modernizacijskega sklada v okviru ETS na Slovenijo. Pod točko razno bo švedsko predsedstvo poročalo o simpoziju o demokraciji in vladavini prava, ki ga je organiziralo 21. in 22. junija v Stockholmu. Naj še dodam, da se bo delovnega s kosila članov Sveta za splošne zadeve na povabilo predsedstva udeležil zunanji minister Moldavije Niko Popescu, kar bo priložnost za izmenjavo mnenj o reformnih prizadevanjih te države v okviru širitvenega procesa.

Spoštovani, s tem zaključujem predstavitev izhodišč za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve in se vam zahvaljujem za pozornost. Hvala.