Ni problema, predsednik. Jaz sem mislil samo, da bi potem na podlagi študij še razpravljali.

Najprej hvala lepa za ta sklic, tudi meni se zdi, da je koristen. Bi pa vendarle mogoče na začetku rekel, da gre po moje pri tej temi za nek državni interes, ne za vladni interes, to je moje osebno mnenje. Jaz mislim, da država, če želi biti, bom rekel, ne samo gospodarsko usmerjena pa tako naprej, tudi politično, državniško, potem mi rabimo nekega nacionalnega prevoznika, ki seveda ni nujno, tukaj se strinjam, da je v lasti Republike Slovenije. Ampak žalostno je, ko prideš, zelo plastično, ko prideš iz tujine, pa vidiš na Aerodromu Pučnik en avion, malo več, pa pet majhnih avionov, in da se morajo ministri, poslanci in tako naprej voziti iz Trsta. To so za moje pojme težave. In druge težave, ki jih jaz vidim, so tudi v tem, da enostavno začenja država biti nezanimiva za marsikatero področje. Jaz vem, da ste se tudi vi že ukvarjali, predsednik, ko si bil minister, tudi s to isto problematiko, vendar si imel eno drugo okoliščino, ki je bila seveda težka, po drugi strani pa mogoče ni bila ta zgodba tako v fokusu, ker je bil covid in avioni po celem svetu niso, bom rekel, na nek način leteli, in tudi nismo bili mi fokusirani na ta problem. Drugače pa vem, da ste se s tem ukvarjali in ste verjetno naleteli na iste težave. Vsi mi vemo, kaj lahko pandemija povzroči, na nek način lahko ustavi ves svet. Upam, da si vsi skupaj želimo, da se to ne bi več ponovilo. Žal pa se v Sloveniji na nek način s to zaustavitvijo še kar soočamo, zato ker enostavno nimamo takšnih povezav, kot bi si jih želeli. Absolutno se strinjam z vami, predsednik, mi že zdaj imamo 200 milijonov, več kot 200 milijonov za javni potniški promet, za vlake, če ta denar država vzame, se vse skupaj tudi v tej državi ustavi. Nekatere zadeve nimajo čisto ekonomske logike, in prav je tako.

Seveda, kot sem že rekel, naš gospodarski ekosistem je bil seveda prizadet, enkrat s covidom, drugič zdaj še s to prizemljitvijo Adrie Airways. In po mojem moramo nekaj narediti. Letalski segment nasploh v državah v svetu se počasi pobira, seveda pa tudi drugje po svetu, da ne bi bili, da ne bi imeli slučajno kakšnih drugačnih pogledov, kršijo se proge, tekma je med frekvencami, nizko cenovnimi ponudniki in tako naprej, tako da čisto tako, kot je bilo pred 2019, ni. Zato pa mogoče imamo zdaj tudi priložnost, da na tem področju tudi v Sloveniji naredimo en korak, korajžen, naprej.

Z mano je tudi direktorica Direktorata za turizem, pa bo mogoče lahko ona še prav v številkah povedala. Ampak samo po naših podatkih najmanj 170 milijonov evrov izgubimo na letni ravni samo na turizmu, ker nimamo, bom rekel, dobrih povezav, če govorim, da se pravega turizma, kongresnega, enostavno sploh ne moremo iti, zato ker veliki kongresi, ki bi jih lahko v Sloveniji zaradi več faktorjev organizirali, so narejeni tako, da ljudje pač pridejo za dva dni in gredo nazaj. Povezave so tako slabe, da enostavno tudi tisti, ki organizira pri nas, potem nima prave odziva, in na nek način ta del turizma že zdaj zelo, zelo jamra.

Na vseh treh ministrstvih seveda absolutno poznamo sistem, kako deluje, in se seveda omejitev, ki jih prinaša evropska zakonodaja, absolutno zavedamo, saj če ne bi bilo teh omejitev, bi mogoče nekatere stvari že hitreje lahko delali. Zato smo šli v to subvencioniranje za zagon novih prog, da mogoče dobimo na nek način kako rešitev, pa smo videli, da smo bili na nek način relativno neuspešni in bomo zdaj to ponavljali. Vsi si želimo, da bo prišel kak nizko cenovni ponudnik k nam, ampak oni, vam moram povedati, oni so nenormalno agresivni. Oni enostavno zahtevajo za eno poletje 200, 300 tisoč evrov za to, da bo letel, in se sploh ne želijo prijavljati na to. Sem dobil informacijo, da ne želijo se prijavljati na razpise, ker smatrajo to kot državno pomoč, če bi mi dali pa denar, 300 tisoč evrov, potem bi pa on tukaj rad. To je enostavno ta ekonomska logika. Kot smo rekli, ker vidimo, da ti razpisi ne bodo na dolgi rok rešitev prinesli, Ministrstvo za infrastrukturo pelje to akcijo, mi seveda zraven sodelujemo, pa na koncu koncev bi morali vsi, cela Vlada sodelovati, ker to je horizontalni horizont, to je, bom rekel, problem cele Vlade. Mi smo na nek način seveda dobili študijo od gospoda Damjana. Ta študija zelo dobro pove, po eni strani ne le, koliko denarja bo treba dati, ampak kaže tudi, kar je pa zelo pomembno vsaj za gospodarstvo, kakšne multiplikativne učinke ima ta naložba, ki bi jo pač imeli. Če mene vprašate, mi bi seveda najraje videli, kar se mene tiče, da bi prišel en sam strateški partner pa da gre Slovenija s kakšnimi 10 % noter, to bi bila za moje pojme idealna, idealna rešitev. Tako da zaenkrat pri nam na našem ministrstvu se je sam do enkrat, eden oglasil, ker Ministrstvo za infrastrukturo to zadevo, zadeve pelje in mi bomo sodelovali. Zakaj? Slovenski turizem se popravlja, številke so, bom rekel, približno na letu 2019, se pa zavedamo, če bi imeli, bom rekel, še ta del urejen, se pravi, da bi imeli letalskega prevoznika, bi pa te številke, jaz vam upam zdajle garantirati, že v letošnjem letu skočile čez leto 2019 tudi zavoljo sosednjih držav, ker vi veste, da so tudi nekatere ekonomsko politiko tako naredijo, da je Slovenija tudi do tega ratala majčkeno bolj zanimiva. Hrvaška je šla z, bom rekel, pretiravanjem na nek način cen in naši, in se, bom rekel, Slovenci odločajo, da ostajajo v Sloveniji in nenazadnje tudi tujci prihajajo več v Slovenijo kot smo pričakovali. Tako da hvala bogu, to se popravi ta tržna ekonomija in tu smo zdajle po moje relativno konkurenčnejši.

Tako da evo, predsednik in poslanke in poslanci, jaz se bom še potem oglasil, ampak zaključil bi s tem. Če želimo, da naš turizem, ki je trajnosten, ki je zelen, ki je butičen, da pripeljemo na nek način tudi goste od drugje, mi rabimo v Sloveniji rešitev boljše letalske povezljivosti na takšen ali drugačen način. Vsi mi pa bi si seveda želeli, da ne bi bilo tudi treba dati preveč iz državnega proračuna, da bi prišel strateški partner, se pa seveda zavedamo tudi svojih omejitev. Hvala lepa.