Spoštovane kolegice in kolegi, vabljeni gostje, imamo kar tri ministre, tako da hvala za vašo udeležbo, pa tudi ostali gostje, ki boste predstavili analize in študije glede letalske povezljivosti Slovenije. Pričenjamo s 14. sejo Komisije za nadzor javnih financ.

In obveščam vas, da je zadržan samo en poslanec, in sicer gospod Jani Prednik. Nihče, ni pa obvestila, da bi kogarkoli izmed članov Komisije za nadzor javnih financ nadomeščal kdorkoli drugi poslanec ali poslanka.

S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje same komisije. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih nobenih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga sprejeli s samim sklicem.

Torej zdaj prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER GLEDE LETALSKE POVEZLJIVOSTI SLOVENIJE, GLEDE VIŠINE POTREBNIH SREDSTEV ZA KRITJE IZGUB in tako naprej.

Poslanska skupina Nove Slovenije je namreč 21. 6. 2023 na Komisijo za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda.

Kot gradivo točki ste prejeli zahtevo same poslanske skupine s predlogom sklepa, ki je objavljena tudi na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni predstavnik Poslanske skupine NSi, predsednik Vlade Robert Golob, ki se je opravičil, minister Klemen Boštjančič, ministrica mag. Alenka Bratušek, gospod Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport ter dr. Jože Damijan, profesor, ter naknadno še … Ja, se sprašujem, se opravičujem, Matej Eljon iz gospodarske družbe MELCOM, informacijske storitve, ki je pa tudi prisoten.

Torej predlagam, da razpravo opravimo tako, da najprej kot predstavnik predlagatelja zelo na kratko, ker me zlasti zanima sama študija in same številke na drugi strani s strani obeh, s strani profesorja P. Damijana pa gospoda Eljona, se pravi, da na kratko samo dovolite, da na kratko predstavimo sam sklic in razloge.

Zdaj to nujno sejo komisije je Poslanska skupina NSi sklicala v bistvu samo z enim namenom, in sicer, da nam pač Vlada predstavi skupaj s strokovnjaki, z delovno študijo poslovni načrt, časovnico, finančno konstrukcijo in nameravan postopek pogajanj tudi z Evropsko komisijo za ustanovitev nove letalske, nove nacionalne letalske družbe. Vse, kar smo lahko videli v medijih, kar smo lahko razbrali, je prav, da se o tem seznani tudi v Državni zbor, seveda mnogo bolj podrobno. Ustanovitev novega letalskega prevoznika, se pravi, je zagotovo finančno tvegana poteza, se pravi, če smo prav lahko prebrali iz medijev, da najmanj 7 let izgube iz poslovanja, pričakovati je tudi zahtevna pogajanja z Evropsko komisijo, še večjo oviro pa zagotovo predstavlja tudi zasedenost dobičkonosnih linij in ugodnih slotov za pristajanje in vzletanje. Vzpostaviti bi bilo treba tudi mrežo z drugimi prevozniki, dobiti strokoven kader z licencami za delo v letalstvu in tako dalje. Zdaj, kar se tiče, kar smo lahko že prebrali iz medijev, za izdelane študije, gre za različne scenarije, različne predloge, okrog katerih želim, da danes v bistvu razpravljamo in se tudi Vlada opredeli, kateri predlog je, je najbolj, je najbolj blizu, ter to, kaj pomeni to za finančno breme. V mejnih študijah smo lahko videli tudi nekakšen pregled, kakšen izpad se je zgodil zaradi tega, ker nimamo takšne letalske povezljivosti kot jo imajo letalske, pač države v naši soseščini. Zagotovo pa želim to poudariti, da na tej strani, kar se tiče predlagatelja, se pravi, podpira idejo o tem, da je potrebno letalsko povezljivost Slovenije izboljšati, kajti ta je res klavrna, ne. Na drugi strani, bom še enkrat poudaril, dajemo kar velike vsote denarja v javni potniški promet, zagotovo prav je tako in še v večji meri bomo to morali narediti, da ga okrepimo, zagotovo. Mislim, da na letni ravni, ne vem, malo, malce manj kot 200 milijonov evrov bodisi za avtobuse bodisi za železniški promet, ne. Torej na drugi strani imamo pa res klavrno letalsko povezljivost, ampak to se ne dogaja od včeraj niti ne v zadnjih desetih letih, ampak že prej. Zamudili smo na primer vrsto priložnosti, da bi pripeljali nizkocenovn…, nizkocenovce v Slovenijo, na drugi strani pa veste, da se ljudje danes, tisti, ki živijo v Novi Gorici ali pa v Postojni, dajmo iti do Benetk, je zelo blizu, da tisti, ki živi v Posavju, pa na Dolenjskem, da mu je Zagreb tudi blizu, da ne govorimo pa vse tiste, ki živijo na Štajerskem, ki imajo v Gradec ali pa Zagreb ali pa Budimpešto tudi zelo blizu. In zaradi tega govorimo zlasti v Novi Sloveniji o tem, da je treba biti na tem delu zelo previden, da ne zabredemo v finančne težave, tovrstne, kot smo jih bili priča nekoč, ko je bila ustanovljena Adria. Drugače pa še to, saj danes, če gledamo različna poročila, medije, lahko ugotovite, da recimo zlasti v obdobju po covid krizi, v covid krizi velike letalske, evropske letalske družbe absolutno ne bi preživele, če ne bi bile dokapitalizirane s strani držav, ne, tukaj lahko imamo v uvidu Lufthanso pa vse njihove podjetja ali pa sosednjo Hrvaško. V samem covidu so bili letalske družbe deležni številnih injekcij, ampak je pa potrebno tudi pogledati, recimo pravkar sem šel pogledati povezljivost Zadra. A veste, za 150 evrov 39. julija greš v Hamburg in se čez en teden vrneš nazaj, ne, pa seveda z Ryanairom, ne. Ni samo ustanovitev letalskega prevoznika edina priložnost za izboljšati letalsko povezljivost, tudi to želimo poudariti, ampak želimo pa seveda najprej slišati in na eni strani Vlado, zlasti pa pripravljavce študije, da nam pač argumentirajo, zakaj je to potrebno in pomembno in tudi katero pot potem so Vladi priporočali, da se ubere, pa seveda koliko bo to stalo.

Se pravi, na eni strani res želimo poudariti, da letalska povezljivost je problem v Sloveniji, zagotovo pa nasprotujemo ideji, da bi pač Republika Slovenija ustanavljala nacionalno letalsko družbo, pri čemer bi vstopila neposredno, bodisi neposredno bodisi samolastništvo se izpostavlja na ta način, brez sodelovanja kateregakoli partnerja pri tem delu, se pravi ali operaterja ali drugega, drugo letalsko družbo na kakršenkoli način, se pravi, da bi, da ne bi Slovenija, Republika Slovenija bila sama izpostavljena temu delu. Želimo to poudariti, da pač na podlagi poslovnega načrta tudi potem na drugi strani samega strateškega partnerja bi država zagotovo lahko sklenila bodisi posebno pogodbo in subvencionirala za državo in gospodarstvo tudi lahko potem strateško pomembne linije. Saj to se v enem delu zdaj dogaja, veste pa, da je to, kar smo videli, mislim, da v začetku leta s tistim razpisom, na eni strani je to tudi težava, koliko smo lahko še zanimivi.

Zdaj dajem pa besedo vam, draga ministrica, ministra, da predstavita stališča, potem pa da slišimo študijo. Izvolite. Kdo bo prvi? Gospa Bratušek, izvolite.