Hvala lepa.
Spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani gostje in gostje!
Hvala lepa za besedo, predsednica.
Glavni nosilec projekta Slovenija, osrednja gosta mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu 2023, z vidika usklajevanj z organizatorjem in založniki ter strokovne priprave programov in dogodkov gostovanja je seveda Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Vloga Ministrstva za kulturo v tem primeru in projektu, je zagotavljanje ustreznih finančnih sredstev, medresorsko usklajevanje in podpora z vidika organizacije. Ministrstvo za kulturo torej projekt financira, nudi administrativno podporo pri njegovem načrtovanju in izvedbi, predvsem pa pri medresorskem in mednarodnem sodelovanju.
JAK, Javna agencija za knjigo, avtonomno sprejema strokovne odločitve v povezavi s slovensko založniško dejavnostjo in književnostjo ter promocijo slovenske kulture na frankfurtskem knjižnem sejmu. Na ministrstvu imamo redno delovne sestanke in sestanke medresorske skupine, kjer skrbimo za podporo organizacij obknjižni program, ki se bo izvajal preko naših javnih zavodov in pa finančno podporo. Kot smo tudi že slišali v uvodu, resnično je biti častna gostja v Frankfurtu na knjižnem sejmu izjemna čas, ki doživi ga vsaka država morda na 30, 40. let in takšna edinstvena priložnost se sploh za manjše države težko ponovi, in že to, da imamo to, je resnično nekaj kar moramo vsi skupaj in temu smo tudi namenili svoje sile, da bomo vsi skupaj čim bolj boljše prezentirani. Ampak pri tem ne gre le za knjižni program. V mestu Frankfurt in drugje po Nemčiji bodo pred knjižnim sejmom in v času sejma tudi številni neknjižni kulturni dogodki in razstave. S tem se bo promovirala slovenska kultura in umetnost širše, ne le na sejmu, ampak v Nemčiji. Poleg tega tudi so to vrata, kadar si, doživi država takšno čast, odpira ta vstopnica, tako rečeno, vrata na druge dogodke, na politične dogodke, na druge kulturne dogodke in to seveda lahko, skupaj smo že in še nameravamo izkoristiti za promocijo umetnikov, umetnost avtoric, avtorjev, pa tudi naše države kot take, potenciala kulturnega, gospodarskega in razvojnega.
Pravkar v Berlinu že poteka v Muzeju evropskih kultur razstava o čebelarstvu v Sloveniji, ki smo jo organizirali skupaj s Slovenskim etnografskim muzejem in Skico, torej slovensko kulturno informacijsko točko v Berlinu. Tudi sama sem februarja, ko sem bila v Nemčiji pri kulturni ministrici Nemčije, s katero se ravno zaradi tega sejma večkrat in redno srečujeva, sem si ogledala ta prostor in pomagala pri tem, da s finančnimi sredstvi na ministrstvu, da je predstavitev odlična, ki so jo odprli, pomagali odpreti tudi naši predstavniki.
Hkrati bo v času Frankfurta tako razstava v razstavni galeriji Širen, kjer bo razstavljala umetnica Maruša Sagadin. To je tudi projekt, ki smo ga morali povleči dalje, zagotoviti ustrezna finančna sredstva, gre za eno najboljših galerij sodobne umetnosti v Evropi. V Arheološkem muzeju bo v sodelovanju z Narodnim muzejem razstava arheologije, Muzeju komunikacij, s Slovenskim muzejem pošte, o razvoju mobilnih komunikacij v Sloveniji in Nemčiji, potem bo razstava o Almi Karlin, tako skupaj z Muzejem v Celju, Etnografskim muzejem in Muzejem novejše zgodovine. V Muzeju romantike bo predstavitev Zdravljice in v povezavi z delovanjem Franceta Prešerna, torej v sklopu Gibanje romantika. V Filmskem muzeju bo retrospektiva slovenskega filma, potem bodo fotografske razstave, predstavitve umetniških knjig, celo kioska Saše Maechtig, in tako dalje. Tukaj sodeluje največ ministrstev, Slovenski kulturni center v Berlinu in pa ja, naši javni zavodi. In poleg vsega tega bodo skupaj še manjši dogodki, predstavitve avtorjev, gledališke predstave in okrogle mize.
Ob tem tukaj na tem odboru žal ne morem mimo pomanjkljivega načrtovanja gostovanja v knjižnem sejmu v Frankfurtu pod prejšnjim vodstvom Javne agencije za knjigo. Na same pomanjkljivosti, kot sem vam tudi večkrat v javnosti že povedala, nas je opozarjal tudi gostitelj, in to je tudi eden izmed razlogov, zakaj smo lani ob skorajda praktično takšnem času opozarjali na probleme na Javni agenciji za knjigo. Ob tem me tudi čudi, da se sklicuje nujno sejo Odbora za kulturo in predlaga sklepe, kot se, namreč vsi vemo, da se Ministrstvo za kulturo ne more posegati in ne sme v program frankfurtskega knjižnega sejma, program takšen ne more biti politično kuriran. Vemo sicer, da v preteklosti so tudi bile takšne želje, da bi se vmešavalo, ampak program dela Javna agencija za knjigo, ki je pooblaščena za to ministrstvo in ostala politika, pa ima zgolj točno te naloge, ki sem jih tudi opisala. In nujno je, da program sestavljajo torej izbrani kuratorji s svojim strokovnim znanjem in ne politika. Poleg kuratorja Miha Kovača, ki je tudi tukaj, in ga je na to mesto postavil tudi že prejšnji direktor Javne agencije za knjigo, sta še dva, pripravljata program še dva so kuratorja, to je prof. Amalija Maček in pa Matthias Goritz. Ob tem pa seveda nudi Javna agencija za knjigo še ostalo strokovno pomoč, tudi v sodelovanju z različnimi strokovnjaki. In žal tudi je treba poudariti, da finančna sredstva in stanje, v katerem smo dobili JAK, niso bila zadostna, prav zato smo v letošnjem rebalansu poskrbeli, da projekt častnega gostovanja na knjižnem sejmu bo na voljo skoraj 5 milijonov kohezijskih sredstev, ki smo jih povečali za 450 tisoč evrov, poleg tega pa smo namenili tudi več integralnih sredstev za projekt. Ob tem pa naj še spomnim, da tudi pod prejšnjim vodstvom ni bilo namenjenega niti evra za knjižni sejem v Boloniji, v katerem je tudi Slovenija častna gostja naslednje leto. Tako da, mi se seveda zavedamo pomena tega in zato tudi kar se le da poskušamo podpirati to, kar je v naši moči. Prav tako se zavedamo zelo dobro pomena zamejskega pisatelja Borisa Pahorja, našega enega najpomembnejših in najvidnejših pisateljev. Gre za ustvarjalca z največjim in res, izjemnim literarnim opusom, akademika široke osebnosti, ki ni vplival zgolj na literaturo, ampak tudi na širše dogajanje in pa seveda tudi zaradi svojih etničnih in humanističnih vrednot uživa širok ugled v evropski in svetovni javnosti. In prav tako se zavedamo, da slovenska kultura in umetnost nikakor nista zamejeni v nacionalne meje.
Na Frankfurtskem knjižnem sejmu se bo Slovenija predstavljala kot odprta država, država, katere kultura in umetnost nista znotraj državnih meja, ampak vključujeta tudi zamejsko kulturo in umetnost, avtorje in avtorice, ki živijo v tujini in ustvarjajo v slovenskem jeziku, kot tudi tiste avtorje in avtorice, ki živijo in delujejo v Sloveniji, pa četudi morda nimajo ali ga niso imeli ob rojstvu slovenskega državljanstva, kajti vse to skupaj je slovenska kultura v širšem smislu. In zato je program raznolik in vključuje vse to.
V paviljonu pa bo to seveda predstavljen tudi s posebno pozornostjo, zamejske založbe in avtorji. Določene založbe seveda se same predstavljajo na slovenskem frankfurtskem sejmu s svojimi stojnicami vsako leto, kajti temu je tudi sejem namenjen. V slovenskem paviljonu, ki pa bo letos kot častni gostje, pa bo to še posebej vzpostavljeno, tudi prav to sodelovanje. In prav tako si v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo, Ministrstvom za zunanje zadeve in diplomatsko konzularnimi predstavništvi, zlasti s spodbujanjem prevodov, predstavitev na referenčnih, literarnih, sejemskih prizoriščih, podpiramo široko dostopnost naše zamejske literature in tudi umetniškega opusa Borisa Pahorja. In na vtis, ki ga država gostja naredi na mednarodno knjižno javnost, v največji meri pa vpliva količina in kakovost v zadnjih letih v tuje jezike prevedenih knjig,. In Javna agencija za knjigo, ki sama oblikuje, kot rečeno, knjižni program, pa je seveda ministrstvu kot ustanovitelju in resornemu ministrstvu predstavila program in v tem programu smo jasno videli, da bo delo Borisa Pahor zagotovo vključeno v program naše predstavitve tako v paviljonu kot, kjer bo izpostavljen za posebno izpeljavo instalacijo, njegovo osrednje delo in najbolj znano delo Nekropola, prav tako bo tudi v knjižnem programu in v pogovorih, ki bodo spremljali našo predstavitev. Tako da je trditev o tem, da je Boris Pahor črtan iz seznama slovenskih avtorjev, ki bodo predstavljali na letošnjem frankfurtskem knjižnem sejmu napačna in izvira iz nerazumevanja predstavljenega seznama 67 avtorjev in avtoric. Namreč na tem seznamu pa so navedeni tisti avtorji, ki bodo dejansko prisotni na sejmu, torej živeči avtorji. Na JAKU se je vzpostavila tudi spletna stran, kjer so našteti vsi avtorji in avtorice, ne le živeči, ampak vsi, ki bodo predstavljeni s svojimi deli v Frankfurtu in med njimi seveda je tudi pod črko P naveden Boris Pahor. Sama pa trdno verjamem v avtonomijo kulturnih institucij in strokovnost JAKA in kuratorske ekipe. naloga na Ministrstvu za kulturo je, da JAKU in kuratorski ekipi omogoča primerne pogoje za delo, da jo podpira na vseh ravneh, ki sodijo v pristojnost ministrstva. Te pa izpolnjujemo v celoti in zavzeto in nenazadnje o tem govorijo tudi podatki o finančnih sredstev, ki smo jih uspeli zagotoviti. Želim si, da bi tokrat, kajti to gre res za naj pomembnejši svetovni dogodek na področju založništva, eden najpomembnejših dogodkov, kjer bo Slovenija kot država predstavljena in resnično poudarjam, želim si, da bi tokrat lahko presegli politične razlike, presegli vse druge razlike, tam nastopili enotno kot država in tudi kot država od tega največ imeli. Da bi se predstavili kot država, ki je zrela, resna, usmerjena v prihodnost, ki ima dobro kulturo in umetnost in v katero lahko privabimo tako s kulturo, kulturnim turizmom, gospodarstvom kot tudi naše avtorje, našo kulturo predstavljamo v tujini. Želim si seveda in k temu bomo tudi na Ministrstvu za kulturo vas povabili, da bi tudi Odbor za kulturo, poslanke in poslanci prišli v frankfurtski knjižni sejem, si tam ogledali razstavo, podpirali in promovirali vsi skupaj našo kulturo in umetnost. Žal pa predlagana sklepa Odbora za kulturo s strani predlagateljev nista v skladu s pristojnostmi, ampak prej nasprotju s pristojnostmi Ministrstva za kulturo, saj se namreč samo ministrstvo ne sme in ne more vtikati v program slovenske knjižne predstavitve. Zato predlagam, da predlagana sklepa zavrnete. Hkrati pa predlagam resnično in predlagam vsem na srce, da si preberete predstavitve, odidete na spletno stran, tudi sodelujete v dogodkih, ki so tukaj v Sloveniji, ki jih je kar veliko tudi na to temo in seveda sami obiščete frankfurtski knjižni sejem.
Hvala lepa.