Hvala lepa.

Lepo pozdravljeni!

Zdaj, nastop Slovenije oziroma častne gostje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu je zagotovo en pomemben dogodek v življenju te države oziroma za našo državo, zato smo seveda to že takoj, ko so se postopki začeli, torej že od leta 2006, naj se o tem pogovarjamo in pripravljamo na to častno gostovanje na frankfurtskem sejmu, smo seveda spremljali, kaj se dogaja po spremembah seveda v Vladi, potem na ministrstvih in tako naprej in ko smo seveda pogledali in spremljali katere avtorje, torej med 65. avtorji, ki se bodo oziroma ki jih bomo predstavljali v okviru Slovenije, je pa po podatkih, ki ste jih pač posredovali, 34 avtoric in 31 avtorjev, izbor je bil seveda glede na dela, ki so bila prevedena v zadnjih dveh letih in v na tiskovni konferenci je bilo povedano, da bodo nekateri slovenski avtorji izpostavljeni v slovenskem paviljonu.

Kot rečeno, za avtorje, ki imajo največ prevodov v nemščino in druge jezike in so bili tudi našteti: Slavoj Žižek, Evald Flisar, Drago Jančar, Goran Vojnovič, Aleš Šteger, Lila Prap, Manica Musil in Jana Bauer ter drugi. In povedano je bilo tudi, da bo poleg številnih živečih avtorjev, tudi zamejskih ustvarjalcev, ki se bodo predstavili na sejmu, bo posebna pozornost namenjena tudi že umrlim avtorjem, kot so Slavko Grum, Srečko Kosovel, Tomaž Šalamun, Maruša Krese in Alma Karlin.

No, in seveda, ko smo, ko smo to prebrali, je kar nekaj nas se vprašalo, kje pa je tu Boris Pahor, lahko bi bilo samo pač, izjemoma, da se je na to pozabilo, zato smo pač nekaj časa počakali, da vidimo kakšen demanti oziroma ali pa kakšno dodatno obrazložitev. No, na kar so se potem oglasili člani petega razreda Slovenske akademije znanosti in umetnosti, katerega član je bil tudi dolga leta pokojni Boris Pahor, in se torej spraševali oziroma protestirali zaradi tega, ker so pač, ker naj bi bil pokojni Boris Pahor izključen iz predstavitve glede na ves njegov opus in na njegov prispevek v slovensko literaturo, pa ne samo v literaturo, tudi v njegov družbeni angažma

Torej, so dejali, da protestirajo proti presenetljivo lahkotni in za relevantno predstavitev duhovnih horizontov sodobne Slovenije v Frankfurtu povsem neupravičeni izločitvi Pahorjevega opusa iz nabora del za predstavitev.

Njihovo izjavo je potem podprl tudi upravni odbor ustanove Fundacija bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma. Kasneje smo slišali nekaj pojasnil direktorice Javne agencije Republike Slovenije za knjigo o tem, da so bili navedeni samo tisti avtorji, ki naj bi bili tudi dejansko in fizično prisotni na sejmu v Frankfurtu.

Zdaj, prej sem jih nekaj naštela, teh pokojnih očitno, jasno, da ne bo fizično, tako da je to malo bolj tak izgovor. No, na kar se je odzvala potem tudi literarna zgodovinarka, univerzitetna profesorica in dolgoletna sodelavka Borisa Pahorja Urška Perenič, ki pa je zapisala, citiram,

»Pri vsem je edino spodbudno, da se je zadeva po mojem opozorilu slovenski javnosti začela sanirati, četudi niti približno v smeri, ki je bila zastavljena, tudi ne v smeri, ki bi jo bil, bodimo pošteni, Pahor vreden. Kot literarna zgodovinarka naje energičneje nasprotujem temu, da se literarni opus Borisa Pahorja tlači samo med pričevanjsko literaturo. To je polnovredna literatura, kar so Pahorju priznali ne samo slovenski kritiki, ampak tudi svetovna javnost, laična in strokovna. Pahorjev opus je preprosto prevelik, da bi bil reprezentiran samo skozi strip, kajti originala ne more nadomestiti nič. Ne verjamem niti, da bi Slovenci onstran državne meje ne imeli literata, ki bi bil vreden predstavitve v Frankfurtu, na seznamu pa ni nikogar.«

Gospa Perenič je dodala tudi to oziroma poudarila, da več uglednih slovenskih kulturnikov in poznavalcev knjižnega trga deli mnenje, da je Boris Pahor zgolj vrh ledene gore. Gre za vprašanje naše narodne biti, citiram, spet,

»Tako je Drago Jančar, ki je eden naših najbolj plodovitih, najbolj prevajanih in v srednjeevropskem prostoru najbolj vpetih avtorjev, hkrati pa najbrž najresnejši kandidat za Nobelovo nagrado, samo eden izmed približno 60. avtorjev, med katerimi ni nikakršne hierarhije. V vlogi glavnega govornika bi si tako mnogo kdo predstavljal prav njega, ne pa nekoga, ki je bil tako skeptičen do slovenske literature.«

Zdaj, po podatkih, bo na Frankfurtskem knjižnem sejmu gostoval tudi predsednik UEFE Aleksander Čeferin, s čimer nimamo nobenih težav. Vsi, vsi znani in pomembni Slovenci, ki so se uveljavili na mednarodnem prizorišču, so verjetno čisto primerni za kaj podobnega, ampak seveda ob tem dejansko pogrešamo pač Borisa Pahorja, prejemnika priznanja državljan Evrope, če smo že pač hoteli zaobjeti malo večji del, se pravi evropski prostor kot tak, ne samo Slovenijo.

i torej si želimo pojasnil, na to temo, smo dali tudi poslansko vprašanje. Glede na to, da ste pač tukaj predstavniki ministrstva, pa tudi gospod Kovač, ki torej skrbi oziroma pripravlja program za frankfurtski sejem, sem prepričana, da bomo dobili kakšne odgovore na te naše pomisleke in predlagamo tudi dva sklepa, o katerih pa potem mogoče kaj v nadaljevanju.