Hvala lepa.

Predsedujoča, dragi poslanke in poslanci!

Tako kot ste rekli, predsedujoči, bom predstavil izhodišča za udeležbo slovenske delegacije, ki jo bo vodil državni sekretar Štucin, na zasedanju Sveta za splošne zadeve v ponedeljek, 10. julija, v Bruslju. Dnevni red obsega par točk, najprej vmesna revizija večletnega finančnega okvirja od 2021 do 2027, potem bo Španija predstavila svoje prednostne naloge predsedovanja, naslednja točka so, je letni dialog o pravni državi v Evropski uniji, pod točko razno bosta dve zadevi, in sicer poročilo o pravni državi za 2023 in medicinalni etični organ, ki se vzpostavlja v Bruslju.

Zdaj pa najprej k prvi točki, ki je tudi verjetno najbolj pomembna, vmesna revizija večletnega finančnega okvirja. Svet se bo seznanil s predlogom Evropske komisije glede vmesnega pregleda in tudi revizije tega večletnega finančnega okvirja. Razprava se sicer ne načrtuje, ampak naj bi šlo za predstavitev, pa vendarle je možen krajši odziv držav članic na to predstavitev. Komisija namreč predlaga revizijo v višini 66 milijard evrov plus dodatnih 33 milijard evrov garancij za posojila. Od 66 milijard naj bi šlo 27 milijard v okvir večletnega finančnega okvirja, ostala sredstva pa nad zgornjimi mejami tega okvirja kot izvenproračunske postavke. Največ, največji del sredstev je kot pričakovano namenjen finančni pomoči Ukrajini, in sicer 17 milijard nepovratnih sredstev plus dodatnih, kot sem prej omenil, 33 milijard garancij za posojila. Nadalje se bo iz teh 27 milijard financiralo tudi stroške zadolževanja za program Next Generation EU zaradi povečanih stopenj obrestne mere in s tem večjih, večjih potreb, za to bo šlo slabih 19 milijard evrov, ter za migracije in sodelovanje z mednarodnimi partnerji, za kar naj bi šlo 15 milijard evrov, od tega tudi 2 milijardi za dodatnih sredstev za zahodni Balkan. Pomembna postavka znotraj tega predloga je tudi predlog evropske platforme za strateške tehnologije, za kar komisija predvideva 10 milijard evrov. Zdaj poleg zakonodajnih predlogov komisije, ki se nanašajo na samo revizijo finančnega okvirja, na ustanovitev enotnega instrumenta za Ukrajino, tako imenovana Ukraine Facility, kjer bo na enem mestu posojila, nepovratna sredstva in posojila drugih, ter vzpostavitev evropske platforme za strateške investicije ter novega izvenproračunskega sklada za financiranje stroškov programa Next Generation EU. Komisija predlaga tudi dva dodatna vira financiranja proračuna, in sicer naj bi se na eni strani povečal delež prihodkov iz sheme trgovanja z emisijami toplogrednih plinov oziroma poveča…, povečan delež naj bi se stekel v proračun Evropske unije, na drugi strani pa predlaga tudi nov lastni vir, in sicer nacionalne prispevke na osnovi statističnega deleža držav članic na področju dobičkov podjetij v Evropski uniji.

Zdaj preliminarni odziv Slovenije, če lahko, ker Vlada končnega stališča še ni sprejela in tudi tokrat še ne bo potrebe po detajlni predstavitvi stališč, je pa naslednji. Mi se zavzemamo za omejen in ciljan vmesni pregled tega okvira v obsegu, kot je nujno potrebno za kritje stroškov, ki jih ni bilo mogoče, oziroma izdatkov, ki jih ni bilo mogoče predvideti v času sprejema…, sprejemanja večletnega finančnega okvirja. Res…, revizija tako obravnava ključne izzive povezane z vojno v Ukrajini, migracijami in zagotavljanjem konkurenčnosti in strateške avtonomije Evropske unije, to je ta tako imenovana evropska platforma za strateške tehnologije. Predvsem sredstva namenjena za Ukrajino in migracijam odražajo evropsko solidarnost, zato smo jim načeloma naklonjeni, še posebej pa podpiramo dodatna sredstva namenjena za zahodni Balkan, teh 2 milijarde evrov. Stališča glede, stališča Slovenije glede vmesnega pregleda finančnega okvirja bodo oblikovana tudi glede na rešitve, ki jih bo komisija predlagala. Predvsem na eni strani predlog evropske platforme za strateške tehnologije, in sicer koliko bodo, katere tehnologije bo platforma financirala in na kakšen način bo zagotovljeno, da bodo lahko pri kandidiranju sodelovala mala in srednja podjetja, in na kakšen način bo zagotovljeno, da bodo lahko sodelovali projekti iz vseh držav članic. Od tega bo odvisno tudi naše stališče glede celotnega paketa. Drugo, vmesni pregled finančnega okvirja mislimo, da je potrebno izkoristiti tudi za razpravo in iskanje rešitev za večjo fleksibilnost pri izvajanju mehanizmov za okrevanje in odpornost kohezijske politike in skupne kmetijske politike. Predvsem se zavzemamo za podaljšanje obdobja za izvajanje programov. In tri, Slovenija vsaj preliminarno ni naklonjena ideji o preusmeritvi dodatnih prihodkov iz sistema EU trgovanja z emisijami toplogrednih plinov v proračun Evropske unije, in opozarjamo, da morajo biti novi lastni viri pravični in upoštevati raven razvitosti držav članic. Namreč, predlog, kot je, ne bi bil v interesu Slovenije oziroma bi šel na škodo Slovenije. To je glede prve točke dnevnega reda, kot sem rekel, preliminarna razprava.

Druga točka bodo prednostne naloge španskega predsedstva. Kot razumem, bo prihodnji teden španski veleposlanik predstavil vam prioritete, tako da mogoče ni potrebno, da gremo v detajle. Štiri prednostna področja imajo ponovno industrializacijo EU in zagotovitev strateške avtonomije, napredek na področju zelenega prehoda, spodbujanje socialno ekonomske pravičnosti ter krepitev evropske enotnosti. Mi ocenjujemo prioritete kot relevantne v skladu s ključnimi strateškimi usmeritvami, usmeritvami in ciljem Evropske unije. Pozdravljamo poudarek na poglobljeni obravnavi vsebin v zvezi z vladavino prava; o tem mogoče kasneje. Želimo si tudi ustreznega poudarka in napredka na področju širitve, kjer se ne sme pozabiti na države zahodnega Balkana in tako dalje.

Mogoče bi šel na naslednjo točko, to je letni dialog o pravni državi. Špansko predsedstvo bo namreč začelo pregled in poskušalo zaključiti pregled mehanizma letnega dialoga o pravni državi, ki poteka po enoletni izkušnji, tako da bo pod to točko bo najprej ocenilo dosedanji potek letnih dialogov. V vmesnem času so tudi opravili določeno poizvedovanje, kako bi se ta dialog lahko izboljšal, tako da na tokratnem zasedanju bo prva priložnost za izmenjavo mnenj in resnejša analiza bo potem pripravljena jeseni. Španija si bo prizadevala za - reforma je prevelika beseda, ampak za pregled mehanizma, mogoče sprejetje novih sklepov glede dialoga o pravni državi v času svojega predsedovanja in želi si to sprejeti s konsenzom, kar bo verjetno izziv. Slovenija podpira ta mehanizem za vladavino prava ter nadaljevanje obravnave stanja na področju v EU in v posameznih državah na podlagi letnega poročila komisije, ki je ravnokar prišlo in tudi priporočil komisije. Ocenjujemo, da bi se ta praksa morala nadaljevati tudi po predvidenem pregledu mehanizma vladavine prava. Podpiramo pa španske napore oziroma načrte, da se opravi pregled tega mehanizma in ambiciozne sklepe sveta, ki bi pripomogli h krepitvi tega mehanizma za zaščito te temeljne vrednote Evropske unije.

Pod razno, kot sem rekel, sta dve točki, eno je poročilo o pravni državi za 2023. Šele 5. julija je komisija predstavila poročilo za lansko leto, zato bo to obravnavano samo pod razno, medtem ko se razprava podrobnejša predvideva v septembru. Četrto poročilo vsebuje štiri stebre: neodvisnost pravosodja, potem seveda boj proti korupciji, pluralizem, svoboda medijev in institucionalne zadeve oziroma razmerje med vejami oblastmi. Poročilo vsebuje jasna in konkretna priporočila Evropske komisije vsaki od držav članic. Mogoče na kratko bi veljalo tukaj predstaviti poročilo za Slovenijo, kot je bilo, ko smo ga prejeli 5. julija. Glede teh štirih poglavij, je komisija ugotovila, da je Slovenija dosegla v letošnjem letu dosegla napredek na več področjih ter da se v celoti ali v večji meri izpolnjena priporočila, ki jih je vsebovalo lansko poročilo, predvsem glede odprave ovir za preiskovanje in pregon primerov korupcije v parlamentarnih preiskavah, neodvisnemu upravljanju uredniške neodvisnosti javnih medijev. S potrditvijo sprememb zakona o javnih financah konec junija v Državnem zboru je izpolnjeno tudi priporočilo o potrebnih jamstvih za proračunsko avtonomijo neodvisnih organov, institucij. Kakovost slovenskega pravosodnega sistema se je izboljšala, nadaljuje se priprava nove protikorupcijske strategije. Na področju svobode medijev in pluralnosti medijev se Slovenija še vedno sooča z izzivi, kot pravijo, kljub temu pa so opazni napori za vzpostavitev prijaznejšega okolja za medije. Evropska komisija tudi opaža napredek pri omogočanju delovanja civilne družbe, pomanjkljivosti vidi predvsem na področju boja proti korupciji, predvsem nizka raven uspešnega pregona korupcije na visoki ravni, vključno z dolgotrajnostjo sodnih preiskav in sojenj. Ravno tako je napredek potreben še na področju zaščite novinarjev in v reformi imenovanja sodnikov. Menijo, da je potrebno zagotoviti jamstva za neodvisnost pravosodja, omenja tudi nujnost ureditve vprašanja prejemkov sodnikov in javnih tožilcev.

Potem pa zadnja točka, medinstitucionalni etični organ, pod razno. Ravno tako bo komisija na kratko predstavila predlog o ustanovitvi medinstitucionalnega etičnega organa in na ta način se bo prvič vzpostavljajo skupni standardi vseh institucij EU za etično ravnanje funkcionarjev ter uradnikov ter uradni mehanizem za usklajevanje in izmenjavo mnenj med institucijami o etičnih vprašanjih. Mi vsekakor podpiramo zahtevo za preglednost in integriteto institucij EU, saj je to bistveno za zaupanje državljanov v delovanje institucij EU. Mislim, da je trenutek tudi zelo pomemben za nek tak organ, posebej po dogajanju v Evropskem parlamentu v lanskem letu.

Toliko, predsednika, uvodoma. Hvala.