Če smem. Če rečem pojem sovražnega govora, moram reči, ni čisto pravna kvalifikacija, je pa, bom rekel, družbeno oblikovan pojem, ki se reflektira, kot sem prej rekel, v posameznih členih in ima za posledico kršitve ali pa izpolnitve znakov posameznih kaznivih dejanj, ki sem jih prej citiral. Je pa dejstvo, da tukaj poleg civilne družbe, izobraževalnega dela veliko odgovornost seveda nosijo tudi mediji in njihova sporočila, tako tista odkrita, kot seveda tista, če rečemo, subtilna, z različnimi namigovanji in tudi, moram reči, razžalitvami. Tu se je tudi sodna veja oblasti, če rečem, pri razlagi, pri definiranju, pri razlaganju znakov kaznivih dejanj in glede definiranja praga, do kje je posameznik še dolžan trpeti, da so izpolnjeni posamezni znaki za to, da se zgane, če rečem, da se začnejo ustrezni postopki pred sodišči. To je stvar, ki se seveda oblikuje skozi prakso, ampak mislim, da tu ne smemo biti sramežljivi, da, žal, preventiva je en del, ampak drugi zelo pomemben del je pa seveda tudi kurativa, se pravi tudi del, ki se nanaša na sankcije, s katerim tudi sporočamo na svoj način, kakšen, kakšno stopnjo tolerance ima posamezna družba do tovrstnih ravnanj.