Dober dan, lepo pozdravljeni na 5. Komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Lepo pozdravljam vse vabljene goste, ministre, pozdravljam tudi poslanke in poslance, tako da bom kar pričel s 5. nujno sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Članice in člane komisije ter vabljene še enkrat lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani komisije, in sicer Eva: Irgl, Aleksander Reberšek, Dejan Kaloh, Anton Štrubej, Andrej Hoivik in Zoran Mojškerc. Na seji kot nadomestni člani komisije s pooblastili sodelujejo: Andreja Rajbenšu, ki nadomešča Jožico Derganc, Sara Žibret, ki jo nadomešča Tine Novak, in Tatjana Greif, ki nadomešča Natašo Sukič.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Homofobno in transfobno nasilje, nedopustno nasilje nad manjšinsko in marginalizirano skupnostjo. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. PRVE TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE HOMOFOBNO IN TRANSFOBNO NASILJE, NEDOPUSTNO NASILJE NAD MANJŠINSKO IN MARGINALIZIRANO SKUPNOSTJO.

Na sejo so bili vabljeni: Boštjan Poklukar … Ali ga imamo oziroma … Državna sekretarka. Se pravi, Dominiko Švarc Pipan, ki najbrž nadomešča, tako, sekretar, Luka Mesec, ki je najbrž ga tudi sekretar nadomešča, ministrstvo, se opravičujem, društvo in informacijski center Legebitra, mislim, da jih imamo tukaj tudi, ja, Simona Muršec je tudi tukaj, Katja Sešek … / oglašanje iz dvorane/ Aha, okej, Katja Štefanec najbrž , ne? Prof. dr. Roman Kuhar, Miha Lobnik, Zagovornik načela enakosti, prof. dr. Dragan Petrovec, ki ga ne vidim, Peter Svetina, Varuh človekovih pravic, ga vidim … Aha, vi ste. Društvo Dih, ste tukaj, Zavod Transfeministična iniciativa TransAkcija ste tam, Amnesty International Slovenije ste tukaj, okej, in Pravna mreža za varstvo demokracije pa ne vidim, okej. Od vabljenih se mi nihče ni opravičil.

Tako da s sklicem seje ste prejeli naslednje gradivo: zahteva Poslanske skupine Svoboda, Poslanske skupine SD in Poslanske skupine Levica za sklic nujne seje Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti z dne 26. 6. 2023, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Po sklicu seje pa ste prejeli še predlog sklepa Poslanske skupine Svoboda, Poslanske skupine SD in Poslanske skupine Levica z dne 6. 7. 2023, ki je tudi ravno, ki je objavljen na e-klopi.

Pričenjam kar z obravnavo te točke in mi dovolite, da v imenu predlagatelja predstavim razloge za vložitev zahteve za sklic te seje.

Naj začnem s stavkom, s katerim s katerim smo koalicijske stranke začele obrazložitev sklica seje, in sicer: ljudje po vsem svetu se soočajo z nasiljem in neenakostjo zaradi tega, koga ljubijo, kakšna, kakšnega videza so ali kdo so. V 21. stoletju nihče več ne bi smel biti preganjan ali diskriminiran zaradi posameznikove spolne usmerjenosti ali spolne identitete. In če smo živeli v prepričanju, da je Slovenija pri odpravi homofobije bila uspešna, smo na tem izpitu na letošnji Paradi ponosa enostavno padli. Protestni pohod oziroma Parada ponosa nam je zopet pokazala, v kakšni družbi živimo in da se še vedno najdejo posamezniki, ki na takem manifestu se nad ljudmi znašajo tako psihično kakor tudi fizično in to vsekakor ni prav. Ni prav, da danes v strahu živijo ljudje zaradi strahu drugih. Evropska komisija je v poročilu proti rasizmu in nestrpnosti pri nas zapisala leta 2019, da je 49 % pripadnikov skupnosti LGBTIQ, je vsaj enkrat doživelo nasilje ali diskriminacijo na podlagi svoje spolne usmerjenosti, od teh je približno 44 % doživelo nasilje ali ustrahovanje v šoli. In takšno bilanco imamo danes. Kot družba se vsekakor moramo vprašati ali nas takšna dejanja sploh kam pripeljejo - kot celotna družba seveda. Slovenija si lahko za vzor vzame tudi severnoevropske države. No, velikokrat si jih, ko govorimo o uspešnih državah in ravno te države najbolj spoštujejo LGBTIQ pravice, ampak če želimo biti spoštljiva in vključujoča država, bomo morali še marsikaj narediti v borbi proti družbenim fobijam.

Slovenija se je z novelo Družinskega zakonika postavila ob bok držav, ki imajo zagotovljen visok standard varovanja pravic istospolnih parov, zdaj pa je treba tudi to v praksi izvajati. Če po mestu gorijo mavrične zastave, fizično se napada ljudi na manifestih, pol pri nas nekaj, po domače rečeno, ne štima. Zato smo sklicali to nujno sejo, da se z gosti in poslanci danes v razpravi seznanimo, kje smo na tem izpitu padli in kakšne so najboljše poteze, ki jih lahko politika sprejme, da se bodo v državi, naši državi lahko vsi državljani gibali varno in brez strahu. Zavedati se je potrebno, da s spoštovanjem z Ustavo zagotovljene človekove pravice lahko delamo boljšo družbo ravno vsi. Bi pa si želel, da danes med celotno razpravo skušamo priti tudi do nekaterih zaključkov, saj ni samo eno nasilje na LGBTIQ skupnosti, ampak imamo več takih primerov, nenazadnje tudi na nasilje v šolah kot smo ga bili priča nedavno v Celju. Gre seveda za mladino, ampak ravno ti so tisti, ki so ogledalo vzgoje njihovih skrbnikov, zato se moramo kot družba truditi čisto vsi.

Tako, zato pa pri / nerazumljivo/ začenjam z obravnavo … Se opravičujem, sedaj bom pa kar začel z besedo, ki jo bom dal vabljenim. Ker nas je veliko, bi prosil, da se nekje v svojem govoru omejite nekje od 5 do 8 minut. Komisija poteka na tak način, da prvo razpravljajo, se pravi, gostje, nato pa poslanci. Če bo kdo od gostov imel še za dodati kakšno sklepno misel ali pa da je bil kakorkoli je narobe razumljen, mu bom dal še besedo. Bi pa prosil, da za vsakega od vas, da se še predstavite z imenom in priimkom za magnetogram.

Tako da besedo najprej dajem Ministrstvu za notranje zadeve.