Hvala lepa. Hvala, predsednik, hvala vsem za prvi odziv na našo zahtevo.

Zdaj, saj je že predsednik komisije na začetku izpostavil, da je namen seje pravzaprav, da skupaj najdemo mogoče še te rezerve, o katerih ste zdaj, direktor, na koncu govorili. Vedno je prostor za izboljšave in mislim, da si slovensko gospodarstvo to zasluži. Če se neposredno odzovem na vašo, pa saj smo vsi razumeli, kaj ste hoteli reči, izjavo, da si nihče ne želi plačevati davkov, po drugi strani bi rekel, da smo v Novi Sloveniji obratnega mišljenja. Vsi si želimo plačevati davke, ker to pomeni, da imamo svojo državo, da imamo svoj servis, da živimo v eni urejeni družbi. In predvsem, ko hodimo po terenu, po podjetjih, gospodarskih družbah, pri samostojnih podjetnikih in tako naprej, vidimo, da ti ljudje želijo, a, najprej se ukvarjati s svojim poslom, razvijati svojo poslovno idejo in b, tudi, tako kot ste rekli, pravočasno in pravilno plačevati davke, ki so pa, to je pa še naša posebna agenda, ki so pa dovolj nizki, da stimulirajo to plačevanje in pa hkrati dovolj visoki, da pač pokrivajo potrebe vsega javnega servisa, ki ga koristimo.

Zdaj, razumem, da, da ste prišli z enimi podatki pa odzivi v smislu, da ste skušali malo zmanjšati ta problem, ki smo ga izpostavili, ampak vseeno bi jaz vztrajal na tem, da te zadeve so problem. Pa še enkrat, ne obtožujemo vas, ker to ni z vami nastalo, to recimo smo dali noter podatke že od leta 2013, koliko so znašale te zamudne obresti od davka od dohodkov pravnih oseb. Je pa zaskrbljujoče morda, da že v letu 2023, torej zdaj v tem letu že v prvih dveh mesecih so te zamudne obresti znašale že več kot pol milijona evrov, januarja letos 225 tisoč evrov in februarja 302 evrov neto zamudnih obresti od prepoznega plačila davka od dohodkov pravnih oseb. Obresti napačno oziroma preveč odmerjenega davka, znesek vračila so povečale za okoli 30 %, k čemur je pa treba dodati še stroške postopka. In to, da je bila država v sodnih primerih samo v tem letu, v letu 2023 neuspešna samo v 30 % primerov zdaj malo drugačno, drugačno sliko daje kot ste jo predstavili. In to so podatki, ki so bili potegnjeni iz biltena Ministrstva za finance. Vsi skupaj si želimo, tako kot sem prej omenil, da bi lahko naše gospodarske družbe, samostojni podjetniki in vsi predvsem delali in se ne ukvarjali z enimi dolgotrajnimi pritožbenimi in nato s sodnimi postopki. Vsi vemo, da uspešno in dobro delujoče gospodarstvo je ključno za zagotavljanje teh javnofinančnih prilivov, kar omogoča kakovostno delovanje vseh drugih podsistemov kot so pokojninska, zdravstvena blagajna, izobraževalni, sodni sistem, socialni sistem in zagotavljanje varnosti. Tako da mi izrazito dobronamerno s temi sklepi skušamo predlagati in vam pomagati, da se podatki o številu in deležu odločb, ki so potem spremenjene, razveljavljene, odpravljene in se plačuje preveč vplačan, vrača preveč plačan davek od dohodka pravnih oseb in potem še zamudne obresti, da se to sistematizira, da se predložijo podatki, da mi to vidimo realno, da se ne ping-ponkamo tule čez mizo, en reče, smo uspešni, drug reče, nismo uspešni in tako naprej, da se to postavi na isti skupni imenovalec, da smo s tem seznanjeni in mislim, da je to v interesu vseh nas.

Zdaj, glede odgovornosti inšpektorjev sem se že prej v uvodu skliceval na besede dr. Janeza Šušteršiča, eminentnega ekonomista. In on je izjavil, da so ta interna navodila velikokrat problem, da so velikokrat problem in da bi jih morali vsaj v toliko spremljati, da v kolikor zaradi sledenja tem internim navodilom odločba potem kasneje pade na sodišču, pa je inšpektor sledil tem internim navodilom, potem bi morali, ne vem, nekdo, nekdo bi moral potem odgovarjati, ta, ki je pripravil ta interna navodila, če je inšpektor verodostojno tem navodilom sledil, ker sicer imamo sistem, ki je v osnovi defekten in vodi do takih, lahko rečemo, nepravilnih in kasneje padlih odločb.

Toliko bi jaz imel zaenkrat. Hvala.