Hvala lepa.

Spoštovani predsednik, člani komisije, minister in ostali prisotni!

Hvala za vabilo in pa seveda hvala tudi za besedo.

Zdaj, mogoče samo zaradi perspektive tega, o kakšnem problemu se pogovarjamo danes, bi rad poudaril, da je Furs organ v sestavi Ministrstva za finance, ki ima v tem trenutku nekaj manj kot 3 tisoč 600 zaposlenih, ki letno pobere 21 milijard evrov različnih javnofinančnih prihodkov za različne blagajne javnega financiranja, torej državni proračun, obe, torej zdravstvena in pokojninska blagajna in pa seveda blagajna vseh občin in pri svojem delu mi izredno pazimo, da pri porabi sredstev ravnamo gospodarno, torej pri porabi sredstev, ki jih porabimo za svoje delovanje.

Tako je tudi v primeru izplačil obresti, ki so bile v tem gradivu izpostavljene kot obresti pri vračilih po odpravljenih inšpekcijskih odločbah. Ta del je pravzaprav inherenten del stroškov poslovanja katerekoli finančne uprave v Evropi in po svetu in moram reči, da smo tudi v tem popolnoma primerljivi z drugimi evropskimi davčnimi administracijami oziroma administracijami, ki delujejo v okviru OECD.

Če mogoče povem v številkah, finančna uprava, kot rečeno, porabi…, na vsakih 100 pobranih evrov, če se izrazimo tako, porabimo 76 centov za pobiranje, torej 0,76 % vseh pobranih javnofinančnih prihodkov poberemo za pobiranje. Torej, to so stroški, ki so…, vsi stroški finančne uprave. Če recimo to primerjamo z eno aktualno zadevo, torej z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, veste, da tam zavarovalnice poberejo približno 10 %, 10 % pobranih prihodkov za svoje delovanje, torej, tako da smo približno petnajstkrat cenejši, pri tem, da zavarovalnice nimajo izvršbe, nimajo inšpekcije in tako naprej, tako da tako da imamo samo eno tako perspektivo.

No, zdaj, kar se tiče pa pritožb in pa očitkov, da naše odločbe pogosto padajo na različnih instancah, predvsem na Upravnem in Vrhovnem sodišču, bi pa tukaj tudi dal ene stvari v perspektivo. Na Fursu letno izdamo približno 3,3 milijone upravnih aktov, različnih upravnih aktov, odločb, sklepov in tako naprej in od teh 3,3 milijona dobimo približno 18 tisoč pritožb, zdaj govorim za podatke iz leta 2022. To predstavlja približno pol odstotka vseh naših aktov in na teh pol odstotka pritožb jih skoraj 60 % relativno hitro rešimo v lastni pristojnosti, tako da stranki ugodimo. Od tistih preostalih 40 %, od pol odstotka, ki so odstopljene na drugo stopnjo, jih druga stopnja reši ugodno za Furs približno 75 %.

Skratka, zdaj smo na zelo, zelo majhnem odstotku, preostalih pritožb, ki pa potencialno potem gredo na upravno in pa kasneje seveda tudi lahko na Vrhovno sodišče. Recimo, če ponazorim s številkami, v letu 2022 je bilo izdanih 405 sodb Upravnega sodišča, od tega jih je bilo za zavezanca ugodno rešenih 165 primerov. Tako da, na koncu, če pridemo, če pogledamo v koliko primerih smo ravnali napačno, torej v tisoč 422 primerih skupno oziroma to predstavlja približno 0,04 %, torej ne 4 %, ampak 0,04 % vseh upravnih aktov, ki jih izdamo, oziroma če drugače povem, na 10 tisoč primerov smo 4-krat napačno ravnali. Pa tudi v večini teh primerov, torej teh štirih primerov ne gre za napačno uporabo materialnega prava, kar je pravzaprav eden glavnih očitkov iz tega gradiva, ampak gre največkrat, bodisi za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ali pa za bistvene kršitve postopka, kot jih seveda definira Zakon o splošnem upravnem postopku in pa tudi sodna praksa, ki pa se spreminja, kot je bilo že povedano. Mi, tako na Ministrstvu za finance na drugi stopnji in na Finančni upravi vse te sodbe Upravnega sodišča seveda analiziramo in te spremembe sodne prakse tudi upoštevamo pri nadaljnjih postopkih, ki jih seveda z navodili, našim inšpektorjem, definiramo. Zdaj, jaz upam, da so te številke dovolj povedne in kažejo na to, da tako uslužbenci ministrstva kot tudi naši uslužbenci, delujejo strokovno in zakonito.

Povedati moram pa še to, da davčni organ po uradni dolžnosti lahko v primeru pritožbe, ko oceni, da bi lahko prišlo do odločitve, ki bi bila za zavezanca ugodna, tudi odloži davčno izvršbo, če oceni torej, da bi jo bilo mogoče ugoditi. To Zakon o davčnem postopku omogoča in tudi naši uradi imajo posebno navodilo, kjer je ta možnost posebej izpostavljena, in jih tudi spodbujamo, da jo pogosteje uporablja in to uporabo te možnosti bom tudi sam v nadaljevanju zagovarjal, seveda v primeru, ko zavezanci lahko zagotovijo tudi ustrezno zavarovanje za, če bi v nadaljevanju seveda prišlo do potrditve teh odločitev.

Hotel sem pravzaprav povedati, da s temi številkami, da naš pravni sistem deluje. Torej vse instance, ki jih imamo, delujejo. Verjetno si ne želimo sistema kjer bi bilo napak nič, ker to bi pomenilo, da v končni fazi v vsaki pritožbi, utemeljeni ali pa neutemeljeni, ugodimo, prav pa je, da se seveda pravne praznine, ki nastajajo ali pa sodna praksa, ki se spreminjajo pač v okviru Vrhovnega sodišča, seveda potem implementirajo tudi na finančni upravi. To pa delamo z navodili. Navodila so bila nekajkrat izpostavljena danes kot problematična. Jaz moram reči, da ne razumem, zakaj naj bi bila ta navodila, ki jih bodisi ministrstvo ali pa ali pa Finančna uprava izdaja, problematična, ker konec koncev prispevajo k enotni praksi, prispevajo k enaki obravnavi pred zakonom in v končni fazi tudi k večji predvidljivosti in pa pravni varnosti.

Zdaj, OECD dela tudi eno posebno poročilo v katerem, imam tukaj številke oziroma to analizo, v katerih pravzaprav analizira odstotek ugodno rešenih sodb na sodiščih za davčne administracije in med OECD članicami smo mi pravzaprav v enem takem lepem povprečju, mimogrede, pred Italijo, pred Madžarsko, pred Hrvaško. Avstrija ni v tej analizi. Tako da, tiste sosede, s katerimi se lahko primerjamo, imajo slabše rezultate. To pa ne pomeni seveda, da ni prostora tukaj za izboljšave, ne pomeni, da se ne bomo trudili izboljšati teh rezultatov. In pa, kot rečeno, tudi če se le da, tudi odložili izvršitev za to, da tiste škodljive posledice, ki lahko nastanejo zavezancu ne bi dejansko bile tako tako velike. Moram reči, da me malo preseneča tudi sama samo to izpostavljanje te problematike, ker mi z obrtno zbornico pa tudi z Gospodarsko zbornico seveda pravzaprav intenzivno sodelujemo. In pravzaprav ne razumem, zakaj ni bilo z njihove strani ta problematika do zdaj, do zdaj izpostavljena, če jo ocenjujejo kot tako perečo. Oboji so tudi člani posvetovalnega telesa, ki deluje v okviru direktorja finančne uprave, pravzaprav smo imeli pred kratkim sestanek z vsemi in te stvari niso bile, niso bile izpostavljene.

Povedal bi pa še to, no, na FURS-u, veste, imamo težko nalogo. Davkov si nihče od nas ne želi plačevati, ne, seveda noben zavezanec pa sploh ni navdušen, ko dobi v hišo finančnega inšpektorja, še manj je zadovoljen, ko dobi odmerjen dodaten davek, ki ga morda niti ne more plačati, ker je ta denar že porabil in ima dejansko lahko potem likvidnostne težave. In zato je pomembno, da so naši inšpektorji dobro usposobljeni, ker te postopke je pač izredno težko voditi, ko imaš na eni strani enega inšpektorja, na drugi strani pa revizijsk…, velike revizijske mednarodne hiše in pa in pa več odvetniških hiš, ne, tako da v tem primeru seveda cela zgodba postane za naše uslužbence zelo, zelo težavna in tudi raznorazni pritiski, ki izvirajo s strani različnih deležnikov, pač na naše uslužbence ne vplivajo dobro, žalitve, kazenske ovadbe, druge oblike pritiskov, ki jih na naše inšpektorje dejansko vršijo davčni zavezanci kot oblika pritiska seveda za to, da bi, da bi ugodno rešili zadeve. Zdaj, naši inšpektorji delujejo skladno z Ustavo, skladno z zakonom, podzakonskimi akti in pa navodili, ki jih izdajajo na ministrstvu in pa pri nas. Jaz ocenjujem, da, da delamo dobro, da smo učinkoviti. Kot rečeno, možnosti za izboljšave vedno obstajajo in jih bomo poskušali, in jih bomo poskušali tudi, tudi nasloviti. Poudaril bi pa to, ko se pogovarjamo o odgovornosti inšpektorjev. Zakon o javnih uslužbencih obstaja, obstajajo določbe o odškodninski odgovornosti, prav tako Zakon o inšpekcijskem nadzoru, tako da inšpektor, ki bi iz hude malomarnosti ali pa, ali pa naklepno ravnal protipravno, tako da bi prišlo do škode, ki bi nastala zavezancu, seveda je odškodninsko odgovoren zavezancu za povrnitev škode oziroma tudi delodajalcu, ker zavezanec seveda lahko povrnitev škode zahteva tudi od delodajalca. Jaz verjamem, da, da si vsi mi tukaj prisotni želimo istega, to pa je, da da zavezanci pravilno in pravočasno plačujejo davke in da je finančna uprava pri njihovem pobiranju učinkovita. Kot rečeno, mi se bomo trudili, da bomo standard pravne države, pravne varnosti zviševali, to je pa tudi zapisano v naši veljavni strategiji in, in programu dela.

Toliko na hitro z moje strani. Hvala.