Hvala lepa, spoštovani predsedujoči.

Spoštovana poslanka, spoštovani poslanci!

Najprej naj uvodoma pojasnim, da osnovni namen postopkovnega davčnega predpisa je, da ščiti pravice in koristi davčnih zavezancev napram davčnim organom. Temu namenu sledijo tudi zahteve po zagotovitvi hitrega in učinkovitega davčnega postopka, tako da je pravna negotovost davčnih zavezancev omejena na najmanjšo možno mero. Veljavna davčna ureditev davčnega postopka zagotavlja enako oziroma primerljivo varstvo davčnih zavezancev glede na druge sodobne davčne ureditve. Procesni davčni predpisi ves čas sledijo spremembam materialnih predpisov, mednarodnim pravilom, potrebam prakse, tehnološkemu razvoju in upoštevajo odločbe Ustavnega sodišča in sam razvoj sodne prakse. Vrhovno sodišče v zadnjih letih pogosto oziroma pogosteje spreminja stališče in s tem prakso sodišč in davčnega organa, ob tem pa tudi nižja sodišča postavljajo čedalje strožje zahteve glede procesnih jamstev za zagotavljanje ustrezne ravni varstva pravic davčnih zavezancev v davčnih postopkih. Vsem tem zahtevam se skuša slediti tako pri pripravi zakonodaje, davčni organ pa tudi pri svojem delu v praksi.

V nadaljevanju se bom opredelil do nekaterih navedb v obrazložitvi zahteve za sklic te današnje nujne seje KNJF.

Najprej trditev, da odločbe davčnih inšpektorjev zaradi različnih napak, največkrat napačne uporabe pozitivne zakonodaje, pogosto padejo v sodnih procesih na podlagi tožb, ki so jih dali davčni zavezanci, ne drži oziroma samo v manjšem delu drži. Iz podatkov o uspešnosti vloženih tožb v obdobju 2017 do 2023 izhaja, da so bili davčni zavezanci v celotnem obdobju uspešni v povprečju osemindvajset odstotkov, v postopku pred vrhovnim sodiščem pa v povprečju štirideset odstotkih. Iz podatkov izhaja, da po posameznih letih deleži sicer nihajo, vendar pa je v vsakem letu delež zahtev, ki so bile ugodene oziroma delno ugodene, manjši kot delež zadev, ki niso bile ugodene izstavljen. Izpostavljam tudi, da Vrhovno sodišče večji delež ugodenih zadev vrne sodišču v ponovni postopek in ne Furs. Torej tako lahko ugotovimo, da glede na podatke o deležu potrjenih tako prvostopenjskih kot drugostopenjskih odločb ni mogoče sklepati o večjem obsegu nepravilnih odločb davčnega organa.

Naprej, trditev, da preveč odmerjeni davki ter čakanje na dokončanje vseh potrebnih postopkov bistveno zmanjšujejo likvidnost podjetij, povečuje stroške poslovanja in zavira razvoj, je pavšalna in ni konkretizirana. Naj izpostavim, da imajo davčni organi možnost odloga plačila v primeru vloženih pravnih sredstev pred davčnim organom, v sodnem postopku pa zadržanje izvršitve odločbe z začasnimi odredbami. S tem se varuje njihove interese in pravne koristi ter njihov pravni položaj. V davčnem postopku so redna in izredna pravna sredstva eden pomembnejših instrumentov, ki varujejo pravice davčnih zavezancev v razmerju do davčnega organa. Večstopenjski sistem odločanja v pritožbenih postopkih je tako skladen z načelom delitve oblasti in varstva človekovih pravic.

Prav tako zavračamo očitke, da znotraj Furs velja neformalno pravilo, da se v pritožbenih postopkih izčrpavajo vse pravne možnosti, tudi če je jasno, da je bila davčna odločba izdana nepravilno oziroma v nasprotju z veljavno davčno zakonodajo, podatki upravne statistike za tako trditev ne dajejo opore. Vse prejete pritožbe se v okviru finančne uprave skrbno preizkusijo in se v primerih, ko so podani zakonski pogoji napačne odločitve tudi popravijo.

Vlagatelj tudi navaja, da davčni inšpektorji za nepravilno vodene postopke ne nosijo nobene odgovornosti in da se v tej luči kot velika napaka kaže odločitev aktualne vlade, da odpravi kolegijsko odločanje v najzahtevnejših davčnih postopkih. Poudarjamo, da so davčni inšpektorji tako kot druge uradne osebe v upravnih postopkih disciplinsko odgovorni, neprimerno bi bilo, da bi davčni organ za svoje odločitve, ki so bile v postopku s pravnimi sredstvi v sodnem postopku spremenjene, odgovarjal glede uvedbe kolegijskega odločanja v upravnih postopkih, vodenih na ministrstvu oziroma njegovem organu v sestavi, ki sta individualno oziroma monokratično vodena organa. Izpostavljamo, da je bila to nesistemska rešitev. V individualno vodenem postopku je za izdajanje odločb v upravnem postopku po samem zakonu pooblaščen predstojnik, ta pa lahko za odločanje pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu zaradi nesistemskosti kolegijskega odločanja. V Furs kot individualno vodenem organu so se odpirale številne pravne dileme, saj je bilo tovrstno odločanje unikum na upravnem področju. Vlada je ocenila, da ureditev kolegijskega odločanja neprimerno odstopa od sistemske ureditve vodenja in odločanja, kar bi povzročilo pravne zaplete in povečalo pravno negotovost.

Glede internih navodil in pojasnil naj povem, da načelo zakonitosti zavezuje uradno osebo davčnega organa, da je pri vodenju in odločanju v postopku pobiranja vezana na ustavo in zakon, ne pa na navodila in pojasnila davčnega organa, njenega predstojnika in drugih oseb. Načelo zakonitosti je temeljno načelo delovanja davčnega organa in uradnih oseb in glavno načelo celotnega pravnega reda Republike Slovenije. Navodila in pojasnila, ki jih v zvezi z izvajanjem predpisov z delovanjem področja davčnega organa izda minister ali predstojnik Furs, so izdana z namenom zagotovitve enotne uporabe predpisov z delovnega področja davčnega organa.

Glede navedbe, da Furs ne vodi statistike napačnih odločb, pojasnjujem, da Furs vodi evidenco prejetih odločitev drugostopenjskega organa in sodišč. Zbirni podatki iz te evidence so redno objavljeni v letnih poročilih Fursa. Furs ima vzpostavljen sistem spremljanja pravilnosti izdanih odločb o posameznih uslužbencih, torej nosilcih zadev, iz katerih je razvidno, koliko njihovih zadev je bilo na instantnih organih potrjeno, odpravljeno oziroma vrnjeno v ponovni postopek. Prav tako ima Ministrstvo za finance drugostopenjski organ, ki vzpostavljen sistem, torej tudi vzpostavljen sistem spremljanja sodnih odločitev tako z vsebinskega kot statističnega vidika, vendar pa je v luči vsega že prej pojasnjenega potrebno izpostaviti, da zgolj statistika ne odraža kakovosti dela posameznih zaposlenih.

Potrebno je upoštevati raznolikost posameznih vrst davkov in s tem tudi povezane okoliščine, kot so na primer različna kompleksnost in zapletenost dejanskih in pravnih vprašanj, zapletenost postopkov ter morebitna odsotnost ali neenotnost sodne prakse. Inšpekcijski organi in vodenje drugih davčnih postopkov na prvi stopnji ter odločanje o pritožbah in drugih pravnih sredstvih na drugi stopnji zahtevajo individualen pristop. Odločitve niso unificirane, saj ne gre za odločitve v množičnih primerih.

Glede dodatnih pojasnil v navedbi zahteve za sklic iz te seje pa se vam s sodelavci na voljo v nadaljevanju.

Hvala lepa.