Hvala lepa, spoštovana predsednica.

Kolegice in kolegi, predstavniki Vlade, drugi odlični gostje, vsem prav lep pozdrav v imenu predlagateljev današnje seje dveh parlamentarnih odborov in iskrena hvala za vašo udeležbo!

Vedno začenjamo naše razprave s točkami, o katerih se najbrž vsi strinjamo in ta je, če bo šlo dobro gospodarstvu, bo šlo dobro vsem. Najbrž tukaj nihče v parlamentu, nihče za tem omizjem nima težav in se lahko pod to, pod ta aksiom samo podpiše. Osebno sem bil pravzaprav izjemno vesel, ko sem 18. aprila 2022, torej tik pred volitvami, slišal dr. Roberta Goloba in njegovo naslednjo izjavo, citiram, »Dodano vrednost na zaposlenega moramo dvigniti na 100 tisoč evrov, sicer bomo ostali brez denarja za socialno državo in pravičnost. Dvig iz 40 tisoč evrov na 47 tisoč evrov ni nič. Zaslužimo so si visoko dodano vrednost.« (Konec citata.) Tudi pod takšno izjavo se najbrž vsak izmed nas tukaj za tem omizjem lahko podpiše, ampak eno so besede, napisane, izrečene, drugo pa so dejanja, ta grejo, kot opazujemo Vlado, pravzaprav predvsem v nasprotno smer, kot so, kot je pravkar citirana izjava.

Zato smo poslanke in poslanci Nove Slovenije zahtevali nujno skupno sejo parlamentarnih odborov za delo in gospodarstvo, zaradi alarmantnega padca industrijske proizvodnje in čedalje večje nekonkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja. Mi v Novi Sloveniji se namreč zavedamo, da v konkurenčnem boju sodelujejo prvenstveno gospodarski subjekti, gospodarske družbe in kar je zelo pomembno, države oziroma nacionalne vlade in Vlada, prav Vlada, nacionalne vlade, imajo izjemno velik manevrski prostor.

Gospodarska interesna združenja Vlado že več mesecev opozarjajo, da so razmere v gospodarstvu alarmantne. Vlada se na opozorila ne odziva, številni vidni predstavniki Vlade v svojih izjavah celo odkrito napadajo predstavnike gospodarstva. Pred časom smo lahko prebrali, da bodo predstavniki delodajalcev bojkotirali sejo Ekonomskega sveta, ker predsednik Vlade namreč nima časa, da bi se seje udeležil. No, današnje, kar se tiče Poslanske skupine Nove Slovenije, opravičilo predsednika Vlade sprejemamo, če je res na Ekonomsko-socialnem svetu, je to hvalevredno, ali bo to popravni izpit, pa bomo videli iz dogovorov na današnjem ESS-ju.

Zadnji primerjalni podatki slovenskih in številnih mednarodnih institucij kažejo na to, da je situacija v gospodarstvu in na trgu dela resna, odziv predsednika Vlade je zato nerazumljiv in podcenjujoč. V Novi Sloveniji pričakujemo takojšen odziv Vlade s pripravo celovitega odzivnega akcijskega načrta. Država mora gospodarstvu zagotoviti mednarodno primerljive in konkurenčne pogoje za delo in razvoj. Opozorila gospodarstva so zaenkrat ostala preslišana. V Novi Sloveniji vseeno upamo, da bodo zadnji podatki Eurostata Vlado streznili. V mesecu aprilu je Slovenija beležila največji padec industrijske proizvodnje, in sicer kar 7,9 %, to je največji padec med državami evroobmočja. Evroobmočje je v mesecu aprilu celo generiralo rast industrijske proizvodnje za 1 %. Še bolj zaskrbljujoči pa so podatki Eurostata glede trga delovne sile. Ti kažejo, da se je v prvem kvartalu leta 2023 zaposlenost zmanjšala za 1,6 odstotne točke v primerjavi z zadnjim kvartalom lanskega leta. Gre za največje zmanjšanje med državami Evropske unije. V tem trenutku je največji problem cena energentov za velika energetsko intenzivna podjetja, ta podjetja postajajo povsem nekonkurenčna, Vlada pa nič.

Zaradi visokih cen energentov so bili na primer v Talumu prisiljeni ustaviti elektrolizne peči za proizvodnjo aluminija. Sredi marca so že pripravili program presežnih delavcev, v katerega je vključenih 189 zaposlenih. V kolikor se Vlada na resna svarila ne bo odločno in celovito odzvala, se lahko stopnja brezposelnosti močno poveča, kar bo prineslo socialne probleme in resna javno finančna tveganja. Podjetja v en glas poudarjajo, gospodarstvo ne potrebuje pomoči ampak zgolj konkurenčne pogoje dela, pri čemer je cena energentov ključna. Nova Slovenija je že septembra lani pri paketih pomoči gospodarstvu vložila amandma, s katerim smo predlagali uvedbo kapice na ceno energentov. Takrat je Vlada govorila, da se to ne da, da je v nasprotju s pravili Evropske unije. Danes je jasno, da je šlo zgolj za prazne izgovore ali pa nekompetentnost tistih, ki so te izgovore dajali. Evropska komisija je namreč pred meseci Nemčiji odobrila uvedbo kapice za električno energijo v višini 130 evrov za megavatno uro, za zemeljski plin v višini 70 evrov za megavatno uro in toploto za velike porabnike v višini 75 evrov za megavatno uro. Velika slovenska podjetja poudarjajo, da je cena električne energije za njih po vračunani državni subvenciji 200, lahko pa celo prek 300 evrov za megavatno uro. S to ceno energentov ne morejo biti konkurenčna, zato bodo prisiljena v zmanjševanje proizvodnje in odpuščanja. Nekaj pa je jasno: uvedba kapice na cene energentov je mogoča, potrebna je le politična volja in kompetentnost vladnih predstavnikov, da se višina kapice ustrezno izpogaja v postopku pred Evropsko komisijo. Rezultati napačne in neustrezne industrijske politike te Vlade se žal že kažejo. Po podatkih analitike Gospodarske zbornice Slovenije se je v obdobju od novembra lani do aprila letos industrijska proizvodnja med letno skrčila v 13 od 21 pridelovalnih dejavnosti, več kot, kot 10 % padec proizvodnje so zabeležili v papirni industriji, in sicer 21 %, proizvodnji kemičnih izdelkov 19 %. Alarmanten je podatek, da predstavljajo dejavnosti, ki v tem obdobju, ki so v tem obdobju beležile več kot 5 % padce industrijske proizvodnje, kar 35 % celotne industrijske proizvodnje. V Novi Sloveniji opozarjamo tudi na povsem zgrešeno politiko Vlade na področju investicij v času ohlajanja gospodarstva. Ministrstvo za infrastrukturo ustavlja državne investicije, predvsem v državne ceste, direktorji gradbenih podjetij poudarjajo, da razen razpisov za investicijski program DARS-a drugih razpisov preprosto ni, enostavno so ustavljeni. V Novi Sloveniji poudarjamo, če pade v gradbeništvu, se zaradi multiplikativnih učinkov začne ohlajanje v številnih vzporednih dejavnosti kot so trgovina, proizvodnja gradbenega materiala, storitve in tako naprej. Še bolj boleče pa je dejstvo, da ima Ministrstvo za infrastrukturo v proračunu za program investicij in vzdrževanja državnih cest na voljo rekordna finančna sredstva. V Novi Sloveniji Ministrstvo za infrastrukturo zato pozivamo, da takoj pristopi k objavi javnih razpisov. Če želimo ohraniti stabilnost javnih financ in še naprej zagotavljati družbeno blaginjo z delovanjem vseh podsistemov države kot so zdravstvo, dolgotrajna oskrba, šolstvo, je nujno potrebno izboljšati slovensko poslovno okolje. Švicarski inštitut za razvoj menedžmenta je objavil lestvico svetovne konkurenčnosti za leto 2023, ki vključuje 64 držav. Slovenija se je uvrstila na 42 mesto, kar nas uvršča v spodnjo tretjino držav. Na lestvici konkurenčnosti smo v zadnjem letu nazadovali za 4 mesta, najnižje na lestvici se uvrščamo na področju mednarodnih investicij, davčne politike, trga dela in dostopnosti financiranja za podjetja. V tej luči zato ne preseneča raziskava nemške gospodarske zbornice o naložbeni klimi v Sloveniji. Le 75 % nemških podjetij, ki je v Sloveniji že investiralo, pravi, da bi se za investiranje v Sloveniji ponovno odločilo, se pravi le 75 % nemških podjetij. Gre za padec 10 odstotnih točk, v preteklosti je ta delež znašal namreč 85 %.

V Novi Sloveniji smo zato zahtevali sklic nujne seje dveh parlamentarnih odborov. Namreč vse bolj jasno postaja, da je gospodarska politika aktualne Vlade neustrezna. Odprava davčne reforme iz leta 2021, iz reforme namreč prejšnje koalicije, ki bi z dvigom splošne dohodninske olajšave razbremenila delo, se že odraža v padcu mednarodne konkurenčnosti našega gospodarstva. To nam je poka…, pokazal indeks preimenovanega švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta. Davčna reforma, ki bi zmanjšala stroške dela, je ustavljena. O nujni uvedbi razvojne kapice, ki bi omogočila primerljivo nagrajevanje najboljših kadrov, IT-jevcev, če smem tako reči, inženirjev, razvojnikov in tako naprej in bi v Slovenijo privabila visoko kvalificirane strokovnjake, zaenkrat Vlada o tem namreč ne razmišlja. Slovenija izgublja konkurenčnost tudi v primerjavi s sosednjimi državami, Hrvaško. Poglejmo, hrvaška vlada je pripravila spremembe devetih zakonov, ki bodo prinesle davčne poenostavitve in davčne razbremenitve plač. Potrebno je poudariti, da so na Hrvaškem plače že danes manj obdavčene od slovenskih. S prihajajočo davčno reformo bo Hrvaška v primerjavi s Slovenijo postala še bolj privlačna za tuje neposredne investicije. V tem trenutku so najbolj zaskrbljujoče cene energentov za slovenska podjetja, ki so višje kot jih imajo podjetja v primerljivih državah. Kot majhno izvozno gospodarstvo je ključno, da ohranimo konkurenčnost izvoznih podjetij, drugače nam grozi strm padec BDP in rast nezaposlenosti. V tem času je tudi nerazumno, da država zmanjšuje investicije v cestno infrastrukturo, kar bo ohlajanje gospodarstva še pospešilo. V Novi Sloveniji menimo, da bi morala Vlada zaradi padca mednarodne konkurenčnosti Slovenije in alarmantnih podatkov o padcu industrijske proizvodnje ter stopnje zaposlenosti nemudoma pripraviti celovit odzivni akcijski načrt.

Za skupno sejo parlamentarnih odborov smo zato predlagali tri sklepe. Imate jih v gradivu, jaz jih na kratko zgolj povzamem. Prvi sklep: Vlada naj nemudoma pristopi k pripravi celovitega odzivnega akcijskega načrta. V njem morajo biti jasno razdelani takojšnji ukrepi, predvsem uvedba kapice na ceno energentov za podjetja in dolgoročni ukrepi za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja, na primer uvedba razvojne kapice, razbremenitev stroškov dela, debirokratizacija, strategija delovnih migracij. Z dokumentom v roku 30 dni Vlada seznani oba ta dva, oba parlamentarna odbora, odbora. Drugi sklep: Ministrstvo za infrastrukturo pozivamo, da ne zmanjšuje investicij v vzdrževanje in razvoj cestne in železniške infrastrukture ter nemudoma pristopi k objavi javnih razpisov za izvedbo del v obsegu investicij in objavi javnih razpisov za izvedbo del, kvartalno poroča obema parlamentarnima odboroma. In tretji sklep: Vlada naj takoj obnovi socialni dialog in naj predloge gospodarstva tudi upošteva. Upam, da se bo to danes popoldne tudi realiziralo na seji Ekonomsko-socialnega sveta, ampak sklep je seveda aktualen.

Za zaključek beremo in slišimo, da je Vlada nekako negativno nastrojena in celo imenuje del industrije, ki je energetsko intenziven, da je to energetsko potratna industrija. S takšnimi stališči, s takšnim gledanjem na slovensko industrijo in slovensko gospodarstvo bomo, kolegice in kolegi, zavozili. Tu gre tudi za okrog 70, 80 tisoč ljudi na drugi strani, kar smo že govorili na recimo komisijah ali pa odborih opozarjamo na energetsko, vsaj kar zadeva električno energijo, vprašljivo situacijo, da sem zelo diplomatski, v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju Zakaj? Zato ker očitno Vlada nima pravega interesa za izgradnjo NEK 2. Danes smo poslanke in poslanci ali pa vsaj člani Odbora za gospodarstvo dobili junijski Glas gospodarstva, izjemno zanimivi strokovni članek z naslovom »Ocena učinkov zamud in napak pri izvajanju energetske politike Slovenije, zamude pri izgradnji in vključitvi v omrežje JEK 2 ter sledenje dinamiki NEPN scenarijev pomenijo nesprejemljivo dolgoročno izpostavljenost Slovenije zaradi povečanja uvozne energetske odvisnosti, drastično višje cene električne energije za odjemalce in poslabšanje situacije glede izpustov toplogrednih plinov.« O tem se bomo najbrž oziroma se bomo morali tudi v prihodnje še več pogovarjati. Grozi nam namreč po naši oceni in po oceni stroke, to piše stroka, dejansko energetski kolaps, to pa pomeni tudi kolaps slovenskega gospodarstva, in ne bo nič z izjavo dr. Roberta Goloba, še enkrat, dodano vrednost na zaposlenega moramo dvigniti na 100 tisoč evrov. Kako? To je zdaj vprašanje za predstavnike Vlade in seveda tudi za nas, kolegice in kolegi, predvsem koalicijo. Ampak gospodarstvo ni ne levo ne desno, še enkrat, in s tem zaključujem uvodni del, če bo šlo dobro gospodarstvu, bo šlo dobro vsem nam, pa naj gre dobro gospodarstvu.

Hvala lepa, ker ste me poslušali.