Hvala za besedo.

Bom poskušal biti kakšno minuto krajši od kolega Frangeža. Torej, na našem ministrstvu spremljamo gospodarska gibanja, še zlasti posebej pozorno pa seveda dogajanje na trgu dela in se bom osredotočil mogoče samo na ta del. Torej zavedamo se upada industrijske proizvodnje, za katerega vidijo, da je posledica predvsem nižjega povpraševanja iz tujine, zlasti Nemčije. Ugotavljamo tudi, da proizvodnja najbolj upada v energetsko intenzivnih panogah in to je pomembno tudi za naše politike. V teh se pa obseg proizvodnje zniža v resnici že v drugi polovici leta 2022, v papirni industriji celo v drugem četrtletju 2022. Posledično zaradi padca proizvodnje upada tudi produktivnost dela, ki je merjena kot razmerje medletne rasti obsega proizvodnje in medletne rasti zaposlenosti in te energetsko intenzivne panoge predstavljajo okrog 15 % indeksa industrijske proizvodnje. Po drugi strani gradbena aktivnost ostaja visoka in je celo presegla lanske ravni v prvih štirih mesecih za 24 %. In podatki s trga dela, kar je bistveno za nas, še ne kažejo neke alarmantne slike. Število delovno aktivnih še naprej raste, tudi v aprilu je delovna aktivnost med letno rasla, in sicer za 1,6 %, in če je bila ta rast nekoliko nižja kot v prejšnjih mesecih, je to posledica medletnega znižanja števila zaposlenih v javni upravi. K skupni rasti delovno aktivnih pa so največ, kar 87 % v aprilu prispevali tujci, torej zaposlovanje tujcev največ prispeva k rasti delovno aktivnih. Kolikor anketni podatki SURS-a, torej gre za anketne podatke, kažejo na upad števila delovno aktivnih, je to na račun manjšega obsega študentskega dela in pomagajočih družinskih članov. Sicer pa, kot rečeno, aktivnost raste. Podatki kažejo tudi, da se zaposlujejo tudi ranljive skupine, od maja 2022 do maja 2023 je število dolgotrajno brezposelnih zmanjšalo za 27,2%. Razumemo skrb, slišimo zgodnja opozorila, da bi se situacija lahko obrnila, ampak izvajanje interventnih ukrepov s strani Ministrstva za delo v času, ko je število brezposelnih najnižje v zgodovini beleženja, najbrž ni na mestu. Sezonsko prilagojena stopnja anketne brezposelnosti, ki jo na osnovi podatkov ankete o delovni sili izračuna Eurostat, je bila marca leta 2023 za Slovenijo je kazala 3,2 %, kar je pod povprečjem Evropske unije, kjer je bila stopnja 6,0 %.

Prav tako izkušnje z odpuščanjem v nekaterih družbah, zlasti s presežnimi delavci na območnih službah zavoda za zaposlovanje Maribor in Ptuj, kažejo, da se presežni delavci tam zelo hitro absorbirajo na trg delovne sile, zanje je veliko zanimanja med drugimi lokalnimi in regionalnimi delodajalci in doslej napovedane odpovedi praktično nimajo vpliva na stopnjo brezposelnosti. Bi pa mogoče na tej točki še naslovil javni poziv po vzpostavitvi sheme za skrajšani delovni čas oziroma čakanje na delo, mogoče se to dvoje včasih celo malo meša. Torej ministrstvo bo v okviru načrta za okrevanje in odpornost vzpostavilo takšno shemo v roku enega leta, k temu smo se zavezali, pri tem se bomo zgledovali po tovrstnih shemah v tujini in nujno gre namreč za mejnik načrta za okrevanje odpornosti in posamezni parametri tega so pod drobnogledom Evropske komisije, nujno bomo pri tem upoštevali smernice Evropske komisije. Namreč nevarnost takšnih shem je negativna selekcija, ko bi z neustrezno zasnovo take sheme spodbujali in pri življenju ohranjali podjetje ali pa dejavnosti, ki bi se morale prestrukturirati, recimo primarno pridobivanje aluminija v Talumu je en tak primer, elektroliza aluminija je bila eden zadnjih takih primerov v Evropi. In kot rečeno, ti delavci so se absorbirali na trg delovne sile k drugim delodajalcem. Torej v takih primerih so aktivnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in zlasti Zavoda za zaposlovanje usmerjene predvsem v izobraževanje in v zaposlovanje presežnih delavcev v podjetjih in panogah, ki so vzdržne, ki lahko obstanejo na dolgi rok in tako je tudi izrecno opozorilo Evropske komisije v zvezi s to shemo. Torej shema za državno podporo skrajšanega delovnega časa se lahko uporabi samo v primeru resnih motenj na proizvodnji, torej ponudbeni strani gospodarstva. Seveda bomo v postopek priprave te sheme, ki bo predvidoma urejena v svojem zakonu, vključili tudi predstavnike delodajalcev, ko bo zadeva tako daleč. Pa da ne bom predolg, na tej točki zaključujem.

Hvala.