Hvala lepa za povabilo.

Vsem lep pozdrav, spoštovanemu gospodu namestniku predsednika in vsem ostalim prisotnim!

Jaz bi takole začela, ravnokar sem se vrnila iz Brda, kjer smo v organizaciji Ministrstva za zdravje imeli posvet Dolgoročna vzdržnost finančnega sistema in nekako bili so predstavniki in Gospodarske zbornice, vsi ostali deležniki, ključni, s katerimi sodelujemo ali bi morali sodelovati. In nekako skupen sklep tega današnjega posveta je tudi to, lahko si boste javno tudi zaključke, ker bodo vse projekcije, ker so bile danes tudi s strani Umarja, Ministrstva za finance in tudi naše projekcije predstavljene javno. Tu so zaključki, da zagotovo dolgotrajna oskrba mora ostati del zdravstvenega varstva. In kot je že mag. Omladič povedal, je posebna pozornost tista, ki jo je potrebno nameniti financiranju. Veliko se ponavljamo, ampak zagotovo, jaz sem prepričana, da ponavljanje pomeni tudi to. Zato bi mogoče tudi prosila, da sedaj gospe, ki so podale to pobudo, tudi poslušajo, ker smo podobne zadeve že predstavljali na posvetu v organizaciji predsednice Državnega zbora mag. Klakočar Zupančič, kjer smo tudi naše ukrepe predstavili v kratkem, kjer so bili tudi predstavniki nevladnih organizacij, pa moram povedati, da so bili poslanci Gibanja svobode in ostali; vas pa nekako nismo zaznali, tako se te zadeve tudi ponavljajo, pa bom zdaj še enkrat povedala.

Na ministrstvu se zavedamo in zagotovo tudi na Ministrstvu za zdravje z zaskrbljenostjo spremljamo situacijo na področju sistemskega urejanja dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Zavedamo se, da moramo najti družbeni konsenz in tudi partnersko sodelovati z Ministrstvom za solidarno prihodnost, kar se oboji tudi trudimo. Nujno je, da se zavedamo in tudi partnersko sodelujemo pri vzpostavitvi integrirane dolgotrajne oskrbe. Zato smo tudi v okviru Direktorata za zdravstveno nego ustanovili Sektor za integrirano zdravstveno oskrbo, kajti če želimo holistično poskrbeti za starejšega oziroma za uporabnike, stanovalce, se morata zdravstvo in sociala prepletati, niti eno niti drugo ni manj pomembno. Želimo, da je dolgotrajna oskrba organizirana tako, da sledi potrebam stanovalcev, uporabnikov storitev v socialnovarstvenih zavodih kot tudi v domačem okolju. Danes so vse projekcije, ki so nam jih predstavili tudi na Brdu, pa tudi, ki jih sami zasledite, vsi demografski podatki kažejo, da se slovenska družba stara, torej nismo starajoča se družba, ampak dolgoživa družba in bo v prihodnjih letih vedno več starejših oseb, ki bodo potrebovali dolgotrajno oskrbo, ki, še enkrat, mora biti osredotočena na individualne potrebe človeka. Umar nam je danes pokazal projekcije, ki v 99 % procentih kažejo, ker tisti en procent pustimo temu, da sledimo svojim ciljem in da umremo, je to, da po 65. letu naraščajo potrebe po zahtevnejših postopkih in posebnih posegih za starejše ljudi. Če bi pogledali letna oziroma če pogledate letna poročila socialnovarstvenih zavodov, ki so v lasti države, boste zasledili, da se povečuje ravno to, kar sem tudi zdaj povedala, število stanovalcev v najzahtevnejših kategorijah oskrbe, ki potrebujejo vedno več zdravstvene oskrbe. In ravno temu sledimo tudi na Ministrstvu za zdravje z ukrepi, tudi na direktoratu, ki gleda širše, ni samo Direktorat za zdravstveno nego, ampak pokrivamo kar 42 zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Velikokrat sedimo za skupno mizo, s tem naslavljamo ukrepe, ki so bili danes omenjeni oziroma ki jih bom še tudi danes omenjala. Glede na zahtevnost obravnave stanovalcev bo nujna tudi vzpostavitev mreže zdravstveno socialnih zavodov. Zdaj nekako je bila težnja v tem predlogu zakona, da bi se naj imenovali negovalni domovi, pa ni nujno, smo ugotovili, da se tako imenujejo, ampak nekako zagotovo zaradi vseh teh projekcij moramo stremeti k temu, da je potrebno socialnovarstvene zavode preoblikovati v tipe, ki bodo zagotavljali storitve glede na potrebe starejših odraslih. In tukaj nekako tudi res pričakujemo partnersko, sinergistično sodelovanje z Ministrstvom za solidarno prihodnost.

Zdaj bi se pa še nekaterih ukrepov samo dotaknila, ker sem omejena na deset minut, kadrovski standardi in normativi za poklice v zdravstveni dejavnosti. Lahko povem, da smo tukaj že zelo daleč. 19. 6. smo sedeli z gospodom ministrom in predstavniki vseh zbornic, združenj stroke, sindikatov na Ministrstvu za zdravje in smo prišli do zaključkov, da delamo v pravi smeri. Začeli smo meseca februarja na zahtevo sindikatov in kot je zaveza tudi naše Vlade, smo pričeli s tem, ustanovili smo krovno delovno skupino, kjer so predstavniki, še enkrat, sindikatov, predvsem stroke, ZZZS in vsi ostali ključni deležniki, tudi predstavniki pacientov. Ustanovili smo na njihovo pobudo oziroma celo zahtevo šest podskupin kadrovskih standardov in normativov, vključeni so tudi podskupina zdravniki in zobozdravniki, s katerimi smo začeli tudi s prvimi sestanki in delati v smeri enotnega dokumenta oziroma pravilnikov na začetku junija. Tisto, kar bi poudarila tukaj, da pridemo do skupnih rešitev, je ključno sodelovanje s stroko. Zaenkrat se držimo roka nekje jeseni, do osnutka priprave do 1. decembra, drugo pa je potem izvršljivost oziroma implementacija, ki mora biti seveda postopna.

Kar se tiče kadrov, kar ste tudi omenili, problematiko. Problematika je večplastna, tudi danes je bila izpostavljena. V zadnjem času se zelo pojavlja v medijih, predvsem v domovih za starejše oziroma v socialnovarstvenih zavodih. Mi govorimo vedno o plačah. Samo po higieni, tudi po vseh študijah, po vseh statistikah je šele med četrtim in osmim mestom. Je trenutna rešitev. In tudi predstavniki Ministrstva za zdravje sodelujemo v vseh pogajalskih skupinah in tudi podskupinah in tudi sama sem vključena, tako kot tudi vaši predstavniki, v urejanje plačnega sistema za skupino E3 in E4, kar se tiče ravno današnje teme in kadrov.

Bi pa tukaj omenila odnose. Pripravljamo tudi ukrepe, navodila za vodstva zavodov. Veliko vlogo vidimo v menedžmentu. In tudi to, kot ste omenili, lahko z gotovostjo vsi podatki, ker mi delamo absolutno na metodologiji, preverjeni, tako da sodelujemo z NIJZ, z ZZZS, podatki so uparjeni, da niso to deficitarni poklici, zaradi tega, ker število kaže, da jih je dovolj. Kader nam uhaja drugam, tako kot ste sami omenili, in delamo na ukrepih, kako jih spet privabiti v sistem in kako jih v sistemu zadržati. Tako da v tej smeri na Ministrstvu za zdravje pripravljamo kar nekaj ukrepov, tudi navodil za menedžment. In tukaj, čeprav sem tudi sama po osnovni izobrazbi medicinska sestra, s srcem, se zavedam, da tudi v našem menedžmentu in v naši organizaciji dela je veliko izzivov, ki jih je potrebno rešiti po vzoru tudi tujine. Tudi to, da nekako moramo spisati navodila, ne glede na to, kakšno izobrazbo imamo, da se začne in se konča pri pacientu. Tako bomo spet vrnili tisto število, ki je potrebno za enostavnejše in tudi za zahtevnejše postopke in posebej posege. Tako da kar se tiče kadrovskih standardov in normativov, tudi tega dela, ki je bil omenjen, mi usklajujemo s stroko pravilnike. Na tem bomo v naslednjih mesecih delali, potem jih bomo dodelali. Seveda, ker je vse vezano na finance, izračunali bomo kadrovske in finančne posledice in potem šli v pripravo vladnega gradiva.

Omenila bi še to, kar ves čas govorim, da je potrebno poskrbeti za paciente, ki potrebujejo zahtevnejše postopke in posege. Med drugim je to oskrba pacientov za traheostomom. Tudi tega smo se lotili na ministrstvu. Tudi v sodelovanju in dogovoru z Ministrstvom za solidarno prihodnost - imeli smo že tri sestanke z direktorji socialnovarstvenih zavodov - pripravljamo pravzaprav pilotni projekt, kako takoj rešiti to situacijo. Ker žalostno je, da noben socialnovarstveni zavod ne more trenutno, bomo rekli, po pravnih poteh poskrbeti za tega pacienta. Tako da zdaj trenutno smo poslali dopis za poizvedovanje v bolnišnicah, koliko je sploh pacientov za traheostomom, ločeno za otroke in odrasle. Dopis je v pripravi in seveda smo tudi zaprosili Združenje socialnih zavodov glede podatkov, koliko je sploh vlog teh pacientov za traheostomom, za sprejem v DSO. Podatke smo že dobili nazaj, tako da zdaj jih proučujemo. In nekako ukrep sledi, da smo se z našo službo za kohezijo tudi povezali, da bomo ta problem trenutno rešili v okviru kohezijskih sredstev, torej financiranja iz kohezije iz naslova ukrepov za odpornost. Tako je tudi ta ukrep v reševanju.

Potem to, kar je bilo omenjeno, bolničar negovalec. Veliko je tudi o tem medijsko napisano, tudi izpostavljeno. Mi že od meseca februarja sestankujemo s predstavniki MDDSZ, MSP, s predstavniki Centra za poklicno izobraževanje in predstavniki Ministrstva za zdravje in smo prišli do konsenza oziroma do problema, da je še vedno problem zakonodaja. Upamo, da bomo šli v spremembo 64. člena ZZZD, to je v okviru Ministrstva za zdravje. Če bo tudi sprejet predlog novele Zakona o dolgotrajni oskrbi, bomo to stvar urejali preko pravilnikov oziroma zdaj proučujemo še druge možnosti, ki so. Tako da absolutno je tukaj vse v soglasju z ministrstvom. Mi to zadevo rešujemo, ampak problem je zakonodaja. Vključeni so pa vsi deležniki.

Še enkrat bi omenila kader. Nismo pozabili niti na tehnike zdravstvene nege, tako da zdaj pripravljamo tudi rešitve v okviru tega. Tehnikov ne bo več, zagotovo jih bodo zamenjale diplomirane medicinske sestre, ampak delamo na tem, da tisto, kar jim je bilo v nekem obdobju odvzeto, za kar so zelo kompetentni, jim bomo tudi povrnili, seveda v soglasju z zbornico.

Veliko moramo narediti na izobraževanju. Tu bi mogoče dodala to, kar je gospod Omladič tudi izpostavil, zelo nas veseli, da letos sploh v določenih regijah se je izkazal povečan vpis, torej želja tudi za srednje zdravstvene šole. In nekako v dogovoru tudi z vami, vem, da smo se pogovarjali z vašimi predstavniki, imamo, da bi tako jeseni organizirali sestanek s predstavniki Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, da bi kar naredili neke zasnove za drugo leto, da če je interes, morajo povečati vpis. Trenutno pa lahko povem iz enaindvajsetletne karierne poti v primarnem zdravstvenem varstvu in tudi drugod, da žal pač mora biti tu tudi zagotovljeno klinično okolje in da je situacija taka, da letos tega ne morejo narediti; je pač žal tako, kot je. Se bomo pa trudili, da bo drugo leto drugače.

Da vidim, če sem še kaj pozabila. Aha, še to, kar je bilo tudi danes omenjeno, poskrbeti za dolgoživo družbo oziroma starejše. Mi nimamo vse tako slabo, kot je predstavljeno, bom rekla, v javnosti oziroma tako kot je neka slika. Preventivo imamo zelo dobro urejeno. Pred tedni smo praznovali stoletnico javnega zdravja in lahko rečem, da tudi na Ministrstvu za zdravje v okviru Direktorata za javno zdravje imamo ogromno projektov, kot so centri za krepitev zdravja, kot so centri za duševno zdravje, kjer starejšim nad 55, 65 let omogočamo brezplačne delavnice za obvladovanje kronično nenalezljivih bolezni. Pa niso to samo takšne delavnice, ampak jim omogočamo tudi telovadbo, nordijsko hojo, kjer delujejo priznani strokovnjaki. Gre za zgleden primer partnerskega, medpoklicnega sodelovanja, kjer so vključeni zdravnik, diplomirana medicinska sestra, vključuje se pediater pri otrocih, pri starejših gerontologi, sodeluje diplomirani fizioterapevt, kineziologi, dietetiki, tako da tudi v tem primeru celostno obravnava se pacient oziroma starejši. Delavnice so brezplačne. Tisto, kar pa nam v tem delu manjka, da marsikdo, smo ugotovili tudi na tem posvetu pred dvema tednoma, ne ve, da sploh to v lokalnem okolju oziroma v okviru primarnega zdravstvenega varstva obstaja. Tako da, pri nas ni zelo veliko narobe. Tisto kar povsod ugotavljamo, ali je to predsedniški forum ali je posvet, mi ne smemo gledati nazaj, tako kot je bilo danes v uvodu predstavljeno, ampak moramo gledati naprej in najti konsenz. In sama, pa to mogoče marsikdo tretjič sliši ali četrtič, sem bila na primeru dobre prakse na Švedskem, mogoče meseca marca, kjer je najboljši menedžer, ki veliko dela na odnosih, tam kjer je zaposlen direktor bolnišnice Karolinska, ki je prva v Evropi oziroma šesta na svetu, njihova vizija je, da »we make inpossible, possible together«, in tisto kar nam manjka v tej naši ljubi Sloveniji je to, da če želimo to kar tukaj danes obravnavamo in tudi delamo, moramo delati skupaj, v konsenzu.

Hvala lepa. Se pa opravičujem, res, ob tretji uri moram, sem povedala, tudi iti, tako da lahko mi zdaj zastavite kakršnokoli vprašanje.