Najlepša hvala. Morda bi začel pri enem izmed zadnjih vaših opažanj glede Zakona o dolgotrajni oskrbi. Mislim, da se vsi zavedamo, da je reševanje tako obsežnih in sistemskih problemov, kot je oskrba, dolgotrajna oskrba, kot so kadrovski problemi, kot je pravzaprav tudi, bi rekel, družbeni dogovor, koliko bomo pač kot družba, kot država namenjali sredstev v ta namen, sistemsko vprašanje, ki ga je vendar najbolje reševati tudi na sistemski način. Se pravi, s parcialnimi interventnimi zakoni in ukrepi lahko pridemo nekam, so okoliščine v katerih se moramo teh inštrumentov posluževati, ampak za celovito rešitev pa so potrebni sistemski ukrepi in sistemski zakoni. In dejansko Zakon o dolgotrajni oskrbi je tisti inštrument, s katerim se sistemsko naslavlja tudi vprašanje cene, kako bi rekel, bivanja v domovih za starejše na ta način, kot ste dejali, da bo zavarovanje za dolgotrajno oskrbo krilo ta socialnovarstveni oziroma oskrbni del in bo uporabnik iz tega naslova potem plačal samo še nastanitev. Res je tudi, da je ta zakon, sedaj veljavni zakon, bil sprejet pod prejšnjo Vlado, vendar pa je imel eno veliko napako - ta napaka je bila v tem, da ni zagotovil financiranja za zavarovanje za tisti del, s katerim bi dejansko blažili ceno in breme bivanja za oskrbovance. To pomeni, namen je bil dober, tudi, bi rekel, rešitve so zastavile neko mrežo, na kateri smo potem mi začeli graditi, ampak manjkalo je pa tisto bistveno, ključno, zaradi česar bi zakon sploh bil izvedljiv in zaradi česar bi svoj pač namen dosegel. No, in na tej točki je, bi rekel, ta naloga padla na našo Vlado, specifično potem po februarju, da zaradi marsičesa bi si želeli, da bi se to zgodilo že prej kot februarja, pa se je zaradi referenduma in ostalega zgodilo šele februarja. Ampak v trenutku, ko se je zgodilo, je naše ministrstvo k temu pristopilo z vso močjo. In lahko rečem, da je v tem trenutku prenovljen Zakon o dolgotrajni oskrbi že bil obravnavan na Vladi in da je to zakon, ki za razliko od veljavnega zakona vsebuje rešitev glede financiranja. Se pravi, temelji na nekem družbenem dogovoru, kako bomo dejansko kot družba realno in dolgoročno alucirali sredstva, s katerimi bomo lahko dosegli to sistemsko rešitev za znižanje cen v domovih za uporabnika.

Toliko za uvod.

Kar se tiče kadrovske problematike. Ja, seveda, zavedamo se, da je problem kadrov v skrbstvu ali pa celo v zdravstvu ali pa celo širše nasploh eden izmed teh spet velikih sistemskih problemov, s katerimi se srečuje slovenska družba, ampak s katerimi se v resnici srečuje pravzaprav vsa razvita Evropa in išče vse mogoče, dobre in slabše in včasih tudi nemogoče z vidika celostnega pogleda najbolj moralno pravilne rešitve, ampak iščemo jih vsi, kajne. Jaz bi rekel tako, tista generalna shema, h kateri naša Vlada pristopa ob naslavljanju kadrovskega problema - in spet še enkrat, brez kakršnegakoli sajenja rožic, da bomo to čudežno rešili skozi noč, ampak ta rešitev h kateri pristopa naša Vlada, temelji na treh glavnih elementih: en element je prenova sistema plač v javnem sektorju, kjer veste, da je tu ogromno najbolj intenzivnih projektov Vlade, v katerega smo v tem trenutku tudi vpleteni vsi resorji, mislim, ali pa skoraj vsi resorji, naš nedvomno zelo intenzivno, in v katerem iščemo način skupaj s socialnimi partnerji, s sindikati, da pravzaprav izboljšamo pogoje dela v našem socialno varstvenem in zdravstvenem stebru tudi za te ljudi, ki bodo tukaj delali. Se pravi, Vlada ima namen, cilj, in zato, bi rekel, je pripravljena tudi locirati izrazito velika sredstva, da bomo izboljšali delovni položaj, položaj delavcev, ker to je pravzaprav, kako bi rekel, eden izmed tistih pogojev, da bomo lahko ljudi zares spet pridobili in obdržali v tem sektorju. Mimogrede, eno izmed takih, kako bi rekel, dejstev, moj sin je ravnokar končal osnovno šolo in seveda smo bili tudi v tisti situaciji, ko greš gledat vsa mesta v srednjih šolah. In tisto, kar me je pač na nek način presenetilo, kako so bile vse šole, kjer izobražujejo, bi rekel, medicinske sestre in tehnike, kako so vsa ta mesta pravzaprav bila zapolnjena, ljudje so ostajali izven; bo kolegica lahko to še potrdila, z Ministrstva za zdravje. To pomeni, zanimanja za skrbstvene poklice je celo več, kakor je mest v njih, potem se pa nekaj zgodi. In to, kar se zgodi, je ravno to, da pravzaprav ti pogoji dela niso takšni, kot bi morali biti. In kot rečeno, ta prvi element, ta reforma, bi rekel, plačnega sistema je en element tega gradnika. Drugi element, s katerim se tudi država, Vlada zelo intenzivno ukvarja, je vprašanje zaposlovanja, zaposlovanja tujcev. Spet govorimo o elementu, kajne, tujci, delavci iz tujine ne bodo čudežno rešili našega problema, so samo, bi rekel, en del te rešitve. In zavedati se moramo konec koncev tudi posledic, ki jih ima to za tiste države, iz katerih ti tujci prihajajo. Pa vendar, tu je Slovenija pač v tem momentu preveč toga, smo nekonkurenčni glede na naše sosede. In Vlada, bi rekel, aktivno deluje na prenovi te zakonodaje in tudi, bi rekel, infrastrukturi, s katero bomo lahko ljudi, en del teh delavcev in delavk iz tujine privabili. Seveda pa je tukaj izredno pomembno, da bomo tem ljudem zagotovili, da jih bomo sprejeli, kako bi rekel, z odprtimi rokami, tudi morda z nekim zavedanjem, da prihajajo k nam, da rešujejo tudi nek naš problem. In da bomo, bi rekel, prijazni gosti ljudem, ki so pripravljeni, delavk in delavcev, ki so pripravljeni zaradi tega sem k nam priti, ker to tudi ni sedaj še vedno situacija.

Tretji gradnik, s katerim naslavljamo kadrovski problem, je pa ta, ki ga je, kako bi rekel, obljubljal naš minister. Pač, obljuba tukaj še vedno stoji. Mi smo si seveda želeli, da bi bil ta posebni specialni zakon interventne zakonodaje o kadrih, ki jo pripravljamo na našem ministrstvu, nekako pripravljen istočasno kot Zakon o dolgotrajni oskrbi. Priprava Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je zdaj pa res že v tisti zadnji fazi, je bila ogromen, lahko rečem, res ogromen zalogaj za nas, za nas vse. Vzporedno so ekipe še vedno delovale tudi na pripravi tega interventnega zakona o kadrih in še vedno imamo namen… Zato jaz ne morem osebno tega predloga, da je to 1. 9., tega ne bi podprl oziroma ne morem obljubiti, da bo ta zakon pripravljen 1. 9., bo pa pripravljen letos in predložen letos. To pomeni, da naš specialni Zakon o kadrih, o socialnem varstvu, kot tretji gradnik tega naslavljanja problema je v delu, bo pripravljen. In še enkrat, to obljubo, ki jo je dal minister, lahko ponovim.

Zdaj, kaj so glavni elementi za izboljšanje kadrovskih problemov tega specialnega zakona Ministrstva za solidarno prihodnost, ki bodo tudi pač vplivali na to. Na eni strani pripravljamo ukrepe za krepitev obstoječe mreže javnih storitev v tem delu kadrovskih zmogljivosti. In sicer, tu gre za sofinanciranje programov za spodbujanje izpopolnjevanja in usposabljanja na področju socialnega varstva in bolj učinkovite izvedbe do kvalifikacij in prekvalifikacij in postopkov nacionalne poklicne kvalifikacije teh NPK za negovalke in negovalce v zdravstvenem in socialno varstvenem delu oskrbe.

Drugi element, drugi sklop teh ukrepov. Tu gre za financiranje in za razvoj integracijskih programov za tujce na področju socialnega varstva, ki so kandidati za zaposlitev pri izvajalcu socialnovarstvenih storitev, tudi na način, da se bo sofinanciralo mentorstvo, izobraževanje, svetovanje, vse z namenom hitrejšega uvajanja v delo, učenja jezika, uskladitve življenjskih pogojev in pač pridobitve formalnih pogojev za zaposlitev. Tretji sklop tega zakona v pripravi je sofinanciranje materialnih stroškov za spodbujanje dobrih kadrovskih praks pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev. Naslednji sklop je sofinanciranje pilotnih projektov za modernizacijo delovnih procesov, kar je tudi izredno pomembno. In zadnji sklop je sofinanciranje kadrovskih štipendij za pridobivanje dodatnih kadrov pri socialnovarstvenih izvajalcih. Tudi tu na ravni Vlade poteka že zelo intenzivno usklajevanje, kako bomo pravzaprav na nek način tudi poenotili ta način kadrovskih štipendij tudi na drugih sektorjih, ki se srečujejo s podobnimi problemi.

To je, skratka, ta tretji gradnik tega našega specialnega MSP zakona, ki bo, kot rečeno, obljubljam še enkrat, da bo letos pripravljen, tako da bo na nek način vzporedno z Zakonom o dolgotrajni oskrbi se aktiviral.

Še enkrat, če ponovim, poleg dveh velikih sklopov, na katerih dela zelo intenzivno Vlada, to pomeni, reforme oziroma prenove, prenove Zakona o plačah v javnem sektorju in zakonodaje za zaposlovanje tujcev.

Pa bi mogoče o tistem predlogu, ki je tudi vezan na drugo točko, potem spregovorili pri drugi točki. Mislim, tako bi jaz zastavil, no; če pa sem bil pozvan drugače, pa lahko tudi drugače. Hvala.