Ja, hvala lepa, predsedujoči za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj tudi v mojem imenu!

Zdaj, jaz bi uvodoma samo najprej želela povedati, da sem razočarana, da danes med nami tukaj ni tudi ministra, ki je pristojen za ureditev tega področja, namreč, ne glede na to, da je problematika zelo pereča, vedno, ko skličemo sejo, moram reči, da se minister ne odzove na naše pozive in da pač tukaj sicer v njegovem imenu sedi državni sekretar, bi pa vendarle pričakovali nekoliko bolj resen odziv ministra na to problematiko.

Pa da preidem na samo vsebino. Torej, verjetno vsi vemo, da razmere v domovih za starejše se močno zaostrujejo. Namreč, na eni strani je situacija s pomanjkanjem kadra eskalirala tako daleč, da številni domovi za starostnike v zadnjih mesecih so bili prisiljeni zmanjšati svoje namestitvene zmogljivosti, ponekod pa bodo očitno, če bodo zadeve šle v to smer, primorani celo zaustaviti sprejem novih stanovalce. Hkrati s 1. julijem oskrbovancem v teh domovih grozi tudi podražitev cen oskrbnin. Namreč, s koncem tega meseca se izteka veljavnost interventnega zakona, s katerim se je novembra lani omejil dvig oskrbnin.

Glede na to, da se problematika pod točko dva navezuje tudi na problematiko pod točko ena, bom jaz potem v svoji razpravi kar se navezala tudi na točko dva in tako nekako združila svojo predstavitev pod prvo in pa drugo točko.

Po navedbah Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je na račun pomanjkanja kadra trenutno praznih v Sloveniji že več kot sedemsto postelj. Seveda je slednje predvsem nesprejemljivo glede na dejstvo, da trenutno v sprejem na dom čaka že več kot šestnajst tisoč ljudi. Naj tukaj omenim najprej nekaj statistike. Namreč, konec leta 20222, na dan 31. 12. 2022 je bilo evidentiranih prošenj za sprejem v dom 26 tisoč 552, od tega pa aktualnih, torej tistih, ki bi takoj šli v dom, če bi za to imeli tudi možnost, 12 tisoč 899. Konec leta 2021, na dan 29. 12. 2021 je bilo število prošenj, tako evidentiranih kot aktualnih, nekoliko manj, in sicer evidentiranih 25 tisoč 595, aktualnih 11 tisoč 707, nato pa je ta številka v letu 2022 močno narasla, in sicer imamo na dan 3. 1. 2023 kar 32 tisoč 250 evidentiranih prošenj in pa 16 tisoč 579 aktualnih prosilcev za posteljo v domu. Kljub tem naraščajočim številkam pa moram žal povedati, da obljube ministra za solidarno prihodnost ostajajo neizpolnjene. Namreč, minister Simon Maljevac, ki je bil pred nastopom ministrske funkcije že državni sekretar v tej Vladi, in sicer na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je januarja letos na zaslišanju tukaj na našem odboru zagotovil, da so vprašanja pomanjkanja kadrov v dolgotrajni oskrbi na ministrstvu že pričeli aktivno reševati tudi skupaj v sodelovanju s Skupnostjo socialnih zavodov Slovenije ter Zavodom za zaposlovanje. In po takratnih navedbah ministrstva, kar je bilo potrjeno tudi kasneje s strani odgovora na moje poslansko vprašanje marca letos, so na Ministrstvu za delo že avgusta lani ustanovili posebno delovno skupino za pripravo kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za reševanje kadrovske problematike pri izvajalcih socialno varstvenih storitev. Takrat je minister zagotovil na januarskem odboru, da bi morala biti podrobnejša analiza stanja, predvsem pa tudi predlogi ukrepov za ureditev te problematike predstavljeni že februarja letos, to zavezo si je namreč minister na zaslišanju sam dal. A izteka se trenutno že mesec junij, minister pa konkretnih ukrepov za rešitev tega področja kljub tej svoji obljubi do danes torej ni izpolnil. Na drugi strani pa imamo vedno več ljudi, ki nujno potrebujejo dolgotrajno oskrbo tudi v okviru institucionalnega varstva in danes čakajo v dolgih vrstah na sprejem v dom, ostajajo pa prazne postelje, saj nimamo potrebnega kadra, ki bi zagotovil nego, ki jo ti oskrbovanci potrebujejo. Dejstvo je, da imamo Vlado z rekordnim številom ministrstev, imamo celo ustanovljeno posebno ministrstvo za ureditev dolgotrajne oskrbe, a razmere na tem področju so se v zadnjem letu drastično poslabšale. Zdaj poleg vse hujše kadrovske stiske se domovi soočajo tudi z visokimi podražitvami cen energentov in hrane ter vse višjimi stroški dela, vse to pa seveda posledično vpliva tudi na višino oskrbnin, ki jo plačujejo uporabniki teh storitev. In dejstvo je, da Vlada kakor tudi koalicija ni odreagirala na pozive Skupnosti socialnih zavodov in direktorjev domov za starejše o neizogibnem dvigu oskrbnin, ki bo finančno bremenil oskrbovance, saj do vložitve našega predloga niste pripravili in predlagali podaljšanja ukrepa subvencioniranja oskrbnin. Zdaj konkretnih odzivov ali pa kakršnihkoli predlogov do vložitve sklica te seje tudi ni bilo podanih s strani ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, ki je torej pristojen za ureditev tega področja.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo torej z namenom, da bi preprečili ta dvig oskrbnin v breme oskrbovancev, kakor tudi, da se čim prej prične reševati kadrovska problematika v domovih, sklicali nujno sejo odbora in pripravili tudi predloge sklepov v sprejetje. Predlagamo pa tudi podaljšanje subvencioniranja oskrbnin v breme proračuna s spremembo zakona, da ta dvig vsaj v tem letu draginje do sprejetja torej nekih sistemskih rešitev ne bi šel v breme oskrbovancev, kar pa bo podrobneje obravnavano še pod drugo točko današnjega sklica seje.

Potrebno je tudi povedati, da bi situacija bila lahko bistveno drugačna, namreč, če Vlada ne bi zamaknila že sprejetega Zakona o dolgotrajni oskrbi. Namreč, po Zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki smo ga sprejeli pod prejšnjo Vlado, ki jo je vodila Slovenska demokratska stranka, bi z letošnjim letom oskrbovanci v domovih plačevali zgolj tako imenovani hotelski del teh storitev, kar pa pomeni, da bi bile te storitve oziroma oskrbnine tudi do 30 % cenejše oziroma če sedaj do subvencioniranja oskrbnin s strani državnega proračuna ne bo prišlo, bodo te oskrbnine tudi do 50 % dražje, kot bi bile v primeru, če bi Zakon o dolgotrajni oskrbi pustili v veljavi. Torej, kljub takrat drugačnemu zatrjevanju predstavnikov te Vlade in poslancev koalicije se je sedaj pokazalo, da je bil zamik Zakona o dolgotrajni oskrbi škodljiv ukrep, danes pa ga žal občutijo najranljivejše skupine naših državljanov, konkretno torej vsi tisti, ki dolgotrajno oskrbo potrebujejo.

V dobrobit uporabnikov storitev dolgotrajne oskrbe kakor tudi izvajalcev teh storitev pa v Slovenski demokratski stranki torej želimo, da se zadeve prično čim prej urejati ter reševati v njihovo korist. Naš sklic seje odbora zato vključuje tudi konkretne pozive Vladi in pristojnim ministrstvom za izboljšanje nastale situacije tako v korist oskrbovancev kakor tudi zaposlenih v domovih za starejše. V naših predlogih sklepov pa predlagamo, da odbor pozove Vlado, naj v najkrajšem možnem času, najkasneje pa do 1. septembra, sprejme ukrepe za izboljšanje kadrovske problematike v domovih ter spremeni oziroma dopolni kadrovske normative tako, da bodo omogočili zaposlovanje nujno potrebnega dodatnega kadra. Namreč, en velik korak na tem področju smo naredili pod našo, prejšnjo Vlado, ko se je na osnovi sprejetih kriterijev za razvrščanje oskrbovancev v posamezno kategorijo oskrbo po enajstih letih obljub pod prejšnjo Vlado vendarle sprejel nov Pravilnik o standardih in normativih, ampak za socialni del storitev, to je bilo aprila leta 2022, spremenjeni standardi in normativi pa so tako domovom omogočili dodatne zaposlitve, ampak, kot že rečeno, za socialni del teh storitev. In sicer ta pravilnik sedaj omogoča, da se bo do leta 2030 število zaposlenih v obstoječi mreži povečalo za 2 tisoč 200, in sicer petina kadra na vsaki dve leti. Prva petina do septembra 2022 je že bila realizirana v skladu s časovnico, ampak proračunska sredstva za ta nov zaposlen kader pa so rezervirana do 30. 6. 2023. Zato v povezavi s sklepom pod številko tri in pet, da se torej zagotovijo dodatna finančna sredstva za izboljšanje pogojev dela v domovih tudi z namenom preprečitve dviga oskrbnin v domovih, bi se tako s sprejetjem teh dveh sklepov tudi naprej po 30. 6. zagotovilo pokritje finančnih sredstev iz proračuna države in ne oskrbovancev tudi za kritje stroškov dela tega dodatnega kadra. Hkrati s sklepom številka ena in dva pozivamo Vlado, da tako kot so bili sprejeti normativi za socialni del varstvenih storitev, čim prej sprejme in na novo določi tudi standarde in normative za kader v zdravstveni negi. Namreč, dejstvo je, da že več kot dvajset let ni ničesar bilo narejenega na področju teh normativov, ki so zastareli in tukaj bi bilo nujno sprejeti tudi spremembo načina financiranja tega kadra, predvsem tudi za bolničarje in medicinsko osebje. Naj povem en primer. Na primer, bolnišnica ima sprejete drugačne normative za isto delo, kot ga zaposleni opravljajo v domovih za starejše, zato ima posledično potem to osebje slabše pogoje dela, nižjo plačo in zato se tudi ne odločajo za zaposlitev v domovih za starejše. In tu je tudi potem glavni kadrovski manko, ki je trenutno eskaliral že tako daleč, da kljub visokim oziroma velikim potrebam ljudi po institucionalnem varstvu domovi samevajo zaradi praznih postelj, ker pač nimamo kadra, ki bi za te ljudi tudi poskrbel. In še sklep pod številko štiri, ki Vlado poziva, da zagotovi dodatna finančna sredstva, da se izbere izvajalce programa za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije bolničarjev v dolgotrajni oskrbi in jim omogoči takojšnji začetek izvajanja tega programa. Namreč, v zvezi s tem že dlje časa na Vlado apelira tudi Skupnost socialnih zavodov Slovenije in tudi ta sklep je prepleten s problematiko pomanjkanja kadra v zdravstveni negi. Moram pa povedati, da je zanimivo tudi dejstvo, da kljub pereči problematiki pomanjkanja tega kadra v domovih, torej bolničarji, na primer javni štipendijski sklad na svoj seznam deficitarnih poklicev za študijsko leto 2023/2024, kjer so torej poklici, ki se jim zaradi pomanjkanja na trgu dela nameni neka finančna spodbuda, teh poklicev, kot so recimo bolničar, sklad ni uvrstil na ta seznam deficitarnih poklicev.

Torej, naj zaključim. Glede na navedeno v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke upamo, da bo tokrat Vlada in seveda ta koalicija znala prisluhniti vsebini tega sklica seje in boste potrdili pripravljene sklepe. Namreč, samo na ta način boste pokazali in ponudili pomoč tako zaposlenim v domovih, kakor tudi vsem tistim nekaj več kot 22 tisoč oskrbovancem, ki jim trenutno grozi konkreten dvig oskrbnin. Minister vaše Vlade Simon Maljevac, ki je pristojen za ureditev področja dolgotrajne oskrbe, je ob nastopu funkcije med drugim tudi dejal (citiram): »Prihodnost bo solidarna ali pa je ne bo.« Spoštovani kolegi iz koalicije, torej, danes je na vas, da pokažete, da besedam vaših ministrov sledijo tudi dejanja, da se torej solidarnost pokaže ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih, in tako torej s podporo tem predlaganim sklepom naredite prvi, tisti pomemben in odločilen korak k izboljšanju položaja tako zaposlenih kakor tudi oskrbovancev v domovih.

Hvala lepa zaenkrat.