Spoštovani kolegice in kolegi!

Poslanke in poslanci Svobode, Socialnih demokratov, Levice ter Nove Slovenije smo v Državni zbor vložili predlog novele Zakona o političnih strankah. Novela kot taka ima že relativno dolgo brado, saj so usklajevanja o predmetnih rešitvah pričela že v prejšnjih mandatih Državnega zbora. Osnova, podlaga in temelj teh sprememb novele Zakona o političnih strankah izhaja iz priporočil Računskega sodišča Državnemu zboru, ki so bila v dveh verzijah poslana Državnemu zboru v letih 2016 in 2019. Torej, tisto poročilo je ključno vodilo in osnova za ta naš, za to našo novelo. Ta naša novela ima štiri osnovne predloge, ki jih bom na kratko predstavil.

V prvi vrsti je cilj predloga novele zagotovitev stabilnejšega financiranja političnih strank, tako parlamentarnih kot neparlamentarnih. Spreminja se pred desetletjem sprejeta sprememba, po kateri se 15 % javnih sredstev iz državnega proračuna razdeli med vse politične stranke, ki jih je volil najmanj 1 % volivcev, 75 % pa sorazmerno rezultatov na volitvah. Formula za delitev javnih sredstev se spreminja tako, da se za fiksni del, ki ga dobijo vse stranke enako, nameni 10 %, za variabilni del, ki ga dobijo stranke na podlagi števila glasov, pa 90 %. Slednja formula je veljala tudi do leta 2013. Kot sem povedal že v uvodu, to je bilo eno od priporočil, priporočil Računskega sodišča, ki je v tej točki dalo tudi alternativen predlog, da bi zvišali ta prag iz 1 na 2 %. Predlagateljem te novele se zdi ta rešitev, ki sem jo opisal, bolj smotrna, je tudi primerjalno z ostalimi državami bolj primerna.

Druga, drugi cilj te novele je odprava administrativnih težav pri poslovanju, na katere je zaradi prezapletenih in neživljenjsko, neživljenjskih trenutno veljavnih rešitev s temi besedami opozorilo Računsko sodišče predvsem glede sodelovanja poslanskih skupin in političnih strank pri izvajanju skupnih aktivnosti, kot so na primer tako imenovani terenski obiski poslancev in poslank poslanske skupine, ki se večinoma, hočeš nočeš, prepletajo s strankarskimi, strankarskimi dogodki. Novela vključuje spremembo glede pridobivanja sredstev državnega proračuna, ki so namenjena poslanskim skupinam in poslancem na podlagi Zakona o poslancih, in način njihove porabe. Veljavna zakonodaja namreč določa, da lahko stranka pridobi največ do 50 % državnega proračuna, ki so namenjena poslanskim skupinam in poslancem na podlagi Zakona o poslancih, v predlogu novele pa bi se ta delež zvišal na 70 %. V predlogu se upravlja tudi ozko definirano namenska sredstva za delovanje poslanskih skupin. Sredstva bi se po novem izplačevala kot tekoči transfer,

Tretji cilj je, da se za večino prekrškov po predlogu znižuje spodnja meja višine globe tako za stranko kot za odgovorno osebo. Na nesorazmerno višino glob in težo stranskih sankcij je tako kot pri ostalih rešitvah prav tako opozorilo Računsko sodišče.

In četrta stvar, določa tudi, da, oziroma četrti cilj te novele določa tudi, da obvezno revidiranje strank s strani Računskega sodišča velja za samo za stranke, ki so letno prejele ali bile upravičene do prejema najmanj 100 tisoč evrov iz sredstev državnega proračuna ali proračunov lokalnih skupnosti. Na podlagi predlaganih sprememb bo Računsko sodišče v obdobju štirih let namesto manjših strank torej revidiralo, revidiralo stranke, ki so iz državnega ali občinskih proračunov prejemale večje zneske, manjše stranke pa zgolj v primeru, če bo sodišče ali KPK zaznalo kakršnakoli tveganja. Pri mnenjih na ta zakon je tako Računsko sodišče kot tudi KPK opozorilo, da bi v bodoče spremenili tudi zakon o volilni in referendumski kampanji, ki je soroden temu zakonu. To smo v Svobodi in v predlagateljih, ostalih poslanskih skupinah predlagateljicah tega zakona pripravljeni odpreti to razpravo, ampak smatramo, trenutno je ta zakon do te mere usklajen, da ga lahko v Državnem zboru danes sprejmemo, pri vseh ostalih morebitnih sorodnih zakonih pa nas čaka še dodatna usklajevanja.

Najlepša hvala.