Govor

Matej Skočir

Hvala za vsa vprašanja tudi na drugi strani opozorila.

Zdaj bom poskušal malce malce po točkah iti. Zdaj najprej kar se tiče v bistvu predlaganega skrajšanega roka pa mogoče tudi iz tega naslova v bistvu vprašanja glede postopkov spreminjanja občinskih prostorskih načrtov.

Moja čisto osebna izkušnja še iz prejšnje vloge, kot sem bil podžupan ene srednje velike občine v Sloveniji, se žal v bistvu ti postopki niso merili v mesecih ali pa, bom rekel, v 12 mesecih. Žal je bilo takrat neko naše pričakovano obdobje, ko smo šli v postopke spreminjanja občinskih prostorskih načrtov. Smo nekje merili, da je to obdobje štirih do petih let. Tega se moramo zavedati in je to nekako povprečna doba, zaradi tega mogoče tudi v bistvu opozorilo glede v bistvu daljšega časovnega obdobja. Iz tega naslova vsekakor, ko je ta sektor prišel k nam, je prišel k nam na Ministrstvo za naravne vire in se zavedamo pomena in tradicije tega in iz tega naslova je tudi naša zaveza, da bomo te stvari prioritetno obravnavali, s tega naslova tudi kadrovsko okrepili kolege, ki so na tem sektorju. Žal pa ni to problem, ki je nastal od danes, žal to ni problem, ki je nastal v roku enega leta, gre za dalj trajajoče stanje, ki je na žal akutno in ga je treba tudi ustrezno z vsemi prijemi, organizacijskimi, kadrovskimi in vsebinskimi okrepiti.

Da vam podam na kratko še informacijo, kar se tiče števila vlog. Torej omenil sem, da se je ta postopek začel z decembrom lanskega leta, torej leta 2022. V tem obdobju smo prejeli 101 vlogo, razrešenih pa je 11 vlog v tem obdobju. Torej stanje je pereče, stanje je akutno.

Še mogoče komentar, pa se bom vrnil tudi na arbitražo torej komentar glede posega v lastninsko pravico. Torej ta predlog interventnega zakona v ničemer ne posega oziroma spreminja tega razmerja, namreč že obstoječi Zakon o rudarstvu jasno določa, da mora imeti lastnik urejeno lastniško razmerje in to nenazadnje v bistvu določa 131. člen Zakona o rudarstvu, ki zelo jasno pravi: »Rudarski inšpektor mora z odločbo prepovedati izvajalcu izvajanja rudarskih del do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi, da izvajalec izvaja dela brez pravice izvajati rudarska dela na zemljišču.« - torej ta prepoved oziroma to zagotovilo pravzaprav že obstaja. Pa nenazadnje tudi v 59. členu, ki govori o odvzemu rudarske pravice za izkoriščanje. Torej: »Nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje se mora odvzeti rudarska pravica, če je prišlo do razdora koncesijske pogodbe. Lahko pa se mu odvzame tudi, če ne izpolnjuje pogojev, ki so bili pogoj za pridobitev rudarske pravice.« Ta predlog, ki je pač pred vami in tudi predlogi amandmajev v ničemer pravzaprav tega ne spreminjajo, ta določba ostaja. Se pa popolnoma strinjam z vami, da poleg kadrovskih potreb, ki so vezane na sam sektor, seveda je treba tudi nadzorstveni del okrepiti, to je nujno. Je pa, kot kolegi iz sektorja opozarjajo, sektor kot takšen, mogoče so prevečkrat poudarjeni ti, ki so problematični, večina teh koncesionarjev v bistvu deluje v skladu s koncesijskimi pogodbami. Pa če bo potrebno, bi mogoče tudi rudarski inšpekciji dal besedo na to temo.

Še glede postopka, ki na katerega je opozorilo Državno odvetništvo. S tega naslova dva izziva, predvsem gre za nek arbitražni postopek, v katerem ne moremo žal ne napovedati ne izida, ne poteka. Drugi izziv, ki je pa s tem povezan, glede na to, da gre za arbitražni postopek, ali ne bi se res poskušali izogibati kakršnimkoli zavezam ali pa trditvam s tega naslova čisto z namenom, da ne bi poskušali ogroziti samega postopka, ki v tem trenutku traja, tako da mogoče raje pravilo več je manj kot pa kot pa bom rekel, poudarjanje kakšnih v bistvu podatkov, ki pač bi lahko tudi škodovali temu postopku, ki traja, ki bo potekal pri Arbitražnemu sodišču.

Toliko mogoče uvodoma z moje strani.