Govor

Matej Skočir

Spoštovana predsednica, spoštovane članice, člani odbora, ostali vabljeni! Hvala za besedo.

Za današnjo sejo imate pred sabo Predlog zakona o interventnih ukrepih za preprečitev škodljivih posledic pri podaljšanju rudarskih pravic in koncesij. Nanaša se na pomembno področje, to je področje rudarstva. To ima v Sloveniji dolgo, pomembno zgodovino, nenazadnje pa tudi zaposluje veliko število ljudi, igra pa tudi pomembno vlogo v dobaviteljski verigi številnim panogam, kot so steklarska, livarska in papirna industrija, ki so pravzaprav od nje odvisne.

Malce zgodovinskega vpogleda, torej. Z reorganizacijo Vlade je sektor za rudarstvo iz prejšnjega resorja s 1. aprilom prišel na Ministrstvo za naravne vire in prostor. Prva ugotovitev je, da gre seveda za kadre oziroma za sektor, ki ima izredno strokovne sodelavce s številnimi in dolgoletnimi izkušnjami, vendar na drugi strani izziv, s katerim se že dlje časa sooča, je pa seveda kadrovska podhranjenost tega sektorja. Ključni izziv, ki ga iz tega naslova pravzaprav ta interventni zakon naslavlja oziroma se pravzaprav nanj nanaša je, da smo danes v situaciji, ko z mesecem junijem, torej čez dober mesec dni, številnim nosilcem rudarskih pravic koncesionarjem iztečejo koncesijske pogodbe za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine. Če to nekako na kratko ponazorim s številkami. Torej, konec lanskega leta, torej decembra leta 2022, je bilo vloženih preko sto vlog za podaljšanje rudarskih pravic, ki so bile pravzaprav podeljene na podlagi Uredbe o podelitvi rudarskih pravic, ki se nanaša še iz leta 2000, in tudi v vmesnem času se je ta problematika naslavljala, in sicer s tem interventnim zakonom, torej Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19, ki je tudi v letu 2021 prineslo podaljšanje teh rudarskih pravic za obdobje osemnajst mesecev. Žal pa se posledice, ki so se že v tistem obdobju izkazale, preprosto prenašajo tudi v današnje obdobje. Te posledice so, kot sem že uvodoma jih nakazal, povezane tudi z zaostanki na področju sprejemanja občinskih prostorskih aktov, pa nenazadnje tudi drugih upravnih postopkov, ki so nujni za to, da lahko pridemo do podaljšanja koncesije. Posledica tega je, da do tega obdobja, ko večina teh koncesij izteče, torej do obdobja do junija, žal ne bo možno izpeljati vseh postopkov za podaljšanje rudarskih pravic, to pa lahko povzroči veliko gospodarsko škodo ne le tem nosilcem rudarskih pravic, temveč širšemu gospodarstvu, ki je pravzaprav odvisno od dobave surovin, ki jih zagotavljajo nosilci teh rudarskih pravic. Ne bi želel strašiti, vendar v primeru ne odziva bi bilo lahko tukaj ogroženo izvajanje nekaterih ključnih strateških projektov v Sloveniji. Najverjetneje imamo vsi nekako v mislih predvsem te večje infrastrukturne projekte, ki se izvajajo. Ključni izziv oziroma pač odgovor, zakaj je pravzaprav pred vami predlog interventnega zakona je ta, da je v tem trenutku v obravnavi v parlamentarni proceduri že Predlog zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije in obnovljivih virov energije, ki žal onemogoča redne sistemske spremembe, ki smo jih v tem vmesnem času pravzaprav na našem resorju že pripravili. Ni tudi zanemarljiv del, ki je vezan na finančne posledice. Namreč, v letu 2022 je višina prihodkov, ki jih je prejela država iz naslova koncesij, znašala nekaj več kot 4,3 milijona evrov in seveda kakršnakoli zaustavitev bi pomenila tudi posledice, vezane na prilive v državne oziroma občinske proračune. Tako ta predlog zakona pravzaprav preprečuje prenehanje teh rudarskih pravic, kot že omenjeno, kateremu botrujeta predvsem dva ključna razloga, vezana na epidemijo: prvi del je zastoj v rednih upravnih postopkov, drugi del je zastoj pri sprejemanju občinskih prostorskih načrtov. Sama vsebina zakona pa predvsem prinaša podaljšanje trajanja rudarskih pravic za tiste, ki jim koncesijska razmerja prenehajo v letu 2023 in v letu 2024. In predlog, ki je bil v osnovi podan, je prinašal tri leta od uveljavitve tega zakona.

Glede proceduralnih postopkov zakon predlaga, da po uveljavitvi koncesionar v roku trideset dni poda predlog za podaljšanje, ki se izvede s sklenitvijo aneksa k koncesijski pogodbi. Bi pa izjemoma rad poudaril, torej, podaljšanje je možno zgolj in samo pod enakimi pogoji in v obsegu, kot izhaja iz že podeljenih pravic, torej v nobenem primeru ne govorimo o dodatnem izkoriščanju mineralnih surovin. Večkrat je bilo mogoče tudi opozorjeno, kar se tiče morebitnih kršitev, naj posebej poudarimo, da iz tega naslova tudi pričakujemo in bomo delovali v smeri poostrenega inšpekcijskega nadzora in seveda v primeru kakršnihkoli ugotovljenih kršitev iz tega naslova bodo sledile osnovne sankcije.

Torej, če kratko povzamem ključne razloge. Ključni del je, da gre za nujno sprejetje predloga zakona za preprečitev škodljivih posledic za gospodarstvo, nujno zaradi tega, da bodo tudi te vloge pravočasno obravnavane in tudi pregledane. Predvsem pa je tudi naša zaveza, zakon sam potrebuje sistemske spremembe. Takoj po zaključku vseh tega zakonodajnega predloga je naša zaveza, da se bomo tudi sistemskih sprememb zakona v nadaljevanju lotili.

Glede na pripombe, ki jih je v tej proceduri podala tudi Zakonodajno-pravna služba, je koalicija vložila predlog amandmaja, torej predlog popravka, ki dopolnjuje ta osnovni predlog. Dopolnjuje ga predvsem v treh ključnih delih. Prvi del se nanaša na nomotehnične popravke, torej ureja predvsem te dileme, na katere je opozorila Zakonodajno-pravna služba. V drugem delu predlagano obdobje, ki je bilo podano na šestintrideset mesecev, skrajšuje na obdobje trideset mesecev. In v tretjem delu tudi obdobje, v katerem morajo vložiti koncesionarji vlogo za podaljšanje, podaljšuje s šestih mesecev na dvanajst mesecev, da se v bistvu na ta način pravzaprav izognemo neki potencialni časovni stiski iz tega naslova. Tudi z naše strani se s temi predlogi strinjamo.

Toliko mogoče za nek kratek uvodni prispevek. Z mano so tudi kolegi iz resorja in tudi kolegica iz rudarske inšpekcije, če bo na osnovi tega predloga potrebno podati kakršnakoli dodatna pojasnila. Hvala za možnost te osnovne predstavitve.