Hvala še enkrat za besedo. Najprej zahvala vsem tistim, ki ste predstavili svoje poglede, tako s strani obeh ministrstev kot tudi tistih vabljenih, ki ste se tega udeležili, hvala za vse informacije, predvsem gospod Ščuka, če sem si prav zapomnil zelo zanimivo in plastično uprinazorjeno izvajanje tega, kar se dejansko dogaja.

Jaz moram reči, da sem malo več pričakoval s strani državne sekretarke na Ministrstvu za naravne vire in prostor in pa s strani ministrice, ki bi bila vsaj toliko korektna, da je rekla, da ste sprejeli dva sklepa, če sem prav razumel, v dogovoru z deležniki. Ampak z vsem spoštovanjem, če ste se prejšnji četrtek ali petek to dogovorili tudi, če bi rekli, da ne boste povedali javnosti, mislim, da bilo fer, da bi vsaj bila kratka izjava, v dveh ali pa treh stavkih, v desetih dneh bo vse znano pa bi bili verjetno tudi mi vsaj deloma, bom rekel, pomirjeni, ne pa, da danes slišimo, da se bo v desetih dneh nekaj pripravilo, potem se bo poskušalo revidirati. Ampak se mi pri tem zastavlja eno ključno vprašanje. Zadeve glede SKP pa OTT se že nekaj časa vrtijo. Zakaj vsi tisti deležniki, ki so opozarjali na oba problema, glede Nature 2000 in glede trajnih travinj, zakaj zdaj ponovno odpirati, ko je Evropska unija očitno že nekako rekla stop, takole bo i ne dirajte ništa više? Ker jaz imam osebno občutek, pa ne samo na tem področju pa na tem ministrstvu, enem ali pa drugem, da se nam zopet dogaja tisto dejstvo, ki se nam je dogajalo verjetno že v predpristopnih pogajanjih, pa potem tudi nekaj časa po samem vstopu v Evropsko unijo. Ko Evropska unija nekaj predlaga, mi letimo in smo še boljši kot nam predlaga Evropska unija, pa kljub temu, da ima stroge kriterije, mi smo še bolj blagovoljni, mi letimo, pokleknemo, doma malo drugače interpretiramo za javnost posamezne njihove predloge, sklepe ali pa ukrepe, včasih očitno se celo malo zlažemo kaj in kako, ampak hočemo prikazati, da Evropa je grda, mi smo dobri. Pa očitno včasih Evropa niti ni tako zlobna, včasih kaj predlaga, ampak problem pa je, ker mi, v nekem zgodovinskem dejstvu očitno, vse radi požegnamo, po domače povedano. In očitno bomo tudi tukaj na področju samooskrbe, kar je prej gospod Tomažič rekel, da očitno nam bodo evropski in pa domači okoljski aktivisti na vladnih, obvladnih ali pa nevladnih zadevah govorili o tem, kako bomo mi skrbeli za slovensko samooskrbo. Ker dejstvo je, da ne samo v Evropi, tipičen primer, vsaj kar gledamo različne mednarodne grafe, je, da okoljski aktivisti so čedalje bolje plačani in čedalje bolj glasni, kmetje pa naj bodo čedalje bolj tiho in pa naj se jim pipica odpre le takrat, ko se bodo strinjali s temi okoljskimi evropskimi ali pa nevladnimi aktivisti. To je dejstvo, to kaže tudi glede tega, glede Nature 2000, ker je tudi očitno dejstvo, da po 25 letih trenutna Vlada nima niti želje, da odpre problematiko revidiranja sprememb območja Nature 2000. Zdaj v 2, 3 letih se lahko marsikaj spremeni in jaz še vedno trdim, da v tistih hitrih predvstopnih pogajanjih v vstopu v Evropsko unijo, da so bile narejene napake. Da zdaj niti se ne bo poskušalo revidirati to območje, morda tudi kje kaj novega dati v Naturo, predvsem pa mislim, da marsikje je potrebno kaj dati ven iz Nature, ampak to na podlagi ne tega, ker si pač mi tako želimo, ampak to, kar pač tudi sama direktiva o habitatih in pa direktiva o pticah nalaga, da se lahko spremenijo ali zmanjšajo ali pa celo umaknejo iz seznama na ture določena območja, kot rečeno, če je prvotna določitev območij temeljila na napačnih znanstvenih informacijah. Jaz še vedno trdim, da od leta, do leta 2004, ko smo leteli v Evropo, so se zgodile napake in zato se nam po Sloveniji dogaja, da še vedno iščemo metuljčke, ki jih ni, iščemo žabice, ki jih ni, dela se pa na tej podlagi okoljska škoda, zaraščanje, kmetijska škoda, še kaj drugega kot zaraščanje, samooskrba, ampak ker je nekdo nekaj zapisal pred dobrimi 20 leti, se zdaj niti ne sme podvomiti v to, kar so takrat naredili. »Če je območje izgubilo svojo ohranitveno vrednost zaradi naravnega razvoja in ga ni mogoče obnoviti z ukrepi upravljanja«. Še enkrat, marsikaj se je zgodilo v zadnjih 20 letih. In tudi to, da če je bilo uničenje dovoljeno v postopku prevlade javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave, tukaj pa vemo kakšna so slovenska sodišča. Sam prihajam iz Posavja, bolj ko se posavski, vsaj večinski župani in poslanci borimo, da čim prej pride do končanja izgradnje hidroelektrarne, da morda končno prevlada javna korist nad prevlado parih gospa v enem društvu, čedalje bolj je manj, je javna korist zaželena v tej državi.

Zdaj, jaz bi opozoril še na par zadev, na katere nisem opozoril v uvodu. To glede sprememb območij ODT-ja je bilo predstavljeno, ampak očitno ministrstvo vztraja na svojem. Me pa zanima, zakaj, zakaj se spremembe v Sloveniji dogajajo hitreje kot pa v Evropski uniji. V Evropski uniji sta trenutno v obravnavi uredba o ohranjanju narave in pa uredba o trajnostni rabi pesticidov, ki sta le v fazi predlogov, debata se šele začenja, pred jesenjo nič ne bo, ampak mi že letimo z vladno uredbo Natura 2000 in pa uredba programa upravljanja območij za 2023-2028, že to dajemo kot zakonsko podlago za predlagano vladno uredbo. Skratka ne samo, da smo še bolj blagovoljni, kar nam Evropa predlaga, preden Evropa karkoli sprejme, mi že letimo in na podlagi nečesa, kar sploh še ni sprejeto niti evropski pravni red, kaj šele v slovenski pravni red, že to dajemo kot podlago kaj se bo pri nas spremenilo.

Opozoril bi še enkrat to, kar so tudi že nekateri uvodničarji povedali, da ja ukrepi SKP obvezni za državo, prostovoljni za kmete. Tudi sam imam večkrat vprašanje, ko se z zasebno lastnino dogaja to, kar se ne bi smelo, da država se nekaj odloči, potem pa niti ne vpraša lastnika, kaj lahko pri njem naredi. In nenazadnje neskladje Zakona o ohranjanju narave so se že pozabavali pri Zadružni zvezi, ki so naročili eno pravno mnenje, zdaj kako pri nas pravno mnenje ve, velja, vemo kako ne, če je za ta prave, je super, če ni za ta prave, se ga ne spoštuje, ki je to pravno mnenje, ki je podpisano, ugotavlja, da zakon o ohranjanju narave ni skladen z Ustavo, saj vladi daje pooblastilo, da s podzakonskim aktom posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, ne da bi opredelil vrsto, obseg in pogoje za omejitev dejavnosti. Skratka, namesto da bi se zadeve reševale, očitno prihaja do še večjih problemov. Seveda najbolj ključno pa je, da so se očitno prejšnji teden začeli resno ponovno dogovarjati na podlagi teh pripomb, ki so jih posamezne kmetijske organizacije oziroma tudi drugi deležniki dali in boste sedaj očitno delali neke nove zadeve.

Bi pa opozoril še na dve zadevi. Ena je bila danes že opozorjena, tako da jaz prosim, da ali bom podal poslansko vprašanje, da Ministrstvo za naravne vire pokaže ali pa nam pošlje spremenjena nekatera območja, kjer so v preteklosti že uvajali ta okoljska, strožje režime košnje po 1. 8., ker po naših podatkih, in to imajo baje podatke tudi na resornem ministrstvu, vsaj od leta 2019, kaže, da se s takšnimi ukrepi dogaja ravno to, kar je prej gospod povedal, zaraščanje pa pomemben habitat za ogrožene vrste se izgublja. Tako, da jaz prosim, da Ministrstvo za naravne vire in prostor pokaže ta nekatera spremenjena območja, ker jaz osebno mislim, da bodo ta območja pokazala, da ste s temi ukrepi naredili ravno nasprotno, kar ste želeli, želeli ste po domače vedno lepo državo, dogaja se nam pa zaraščanje. In mene, za zaključek, še vedno zelo žalosti, da je ta vlada glede poskusa povečanja okoljsko občutljivih trajnega travinja sledila temu, kar je pripravljala že Šarčeva vlada, ko so dobili preverjanje s strani Evropske komisije, takrat je bilo že, kot je bilo danes rečeno, povedano, da naj bi celotno Ljubljansko barje podredili tej zahtevi, na srečo je bila takrat tedanja ministrica in potem naslednji minister sta bila dokaj prepričljiva, da sta to vsaj deloma preprečila, na žalost pa sedaj se dogaja ravno nasprotno, da so ministri za okolje, prostor, naravne vire in vse ostalo bolj močni kot pa na žalost ministrica za Kmetijstvo, pa si bom upal reči na glas, pa verjamem, da je ministrica za kmetijstvo bolj strokovna kot predstavniki ostalih ministrstev, vsaj kar se tiče kmetijstva in pa Nature 2000, ampak očitno je politična volja nekaterih takšna, da kot rečeno, namesto iskanja rešitev se kregate z deležniki, pripravljate ukrepe, ki bodo sledili še k večjim problemom, ne samo zaraščanju, tako da očitno ta zgodba danes ne bo dobila epiloga, da verjetno niti naši sklepi oziroma priporočila ne bodo sprejeti, kljub temu pa dovolite, da jih na kratko predstavim, da ne bodo rekli, da smo samo nekaj govorili pa nič pozivali oziroma predlagali sklepe. Skratka, upamo, da bo prvi sklep realiziran v roku 10-ih ali pa 14-ih dneh, kajti pozivamo Vlado, da se v dialogu z vsemi deležniki dogovori o načinu upravljanja na območjih Nature 2000. Upamo, da se dogovorite, ampak dogovorite konkretno, ne pa tako, da se boste dogovorili, da se boste potem enkrat dokončno dogovorili. Še enkrat, mi pozivamo Vlado, da pristopi k reviziji območij Natura 2000, ampak danes smo dobili odgovor, da ta Vlada tega, te želje in te volje na žalost nima, niti ni neke posebne volje, da se prilagodi okoljske zahteve za kmetovanje na območjih Nature. Očitno je želja ravno obratna, da se prilagodi kmetovanje na nove okoljske zahteve in pa da očitno ni nekih posebnih želja, da se resno pristopi k spremembam načrta skupne kmetijske politike, tako da bo ta dodatek k slovenskemu kmetu, ne pa cokla v njegovem razvoju.

Dovolite pa tudi, da predstavimo dva amandmaja, ki smo jih pripravili. To pa je, da se resno razmisli ali sta resorna ministra še tista, ki imata podporo predsednika Vlade Republike Slovenije, kajti na žalost se njune napake dogajajo ne samo na tem področju, ampak tudi na ostalih področjih. In pa upamo, da bo Vlada zagotovila dodatna finančna sredstva za odškodnine kmetom na območjih strožjih režimov, ki bodo v celoti nadomestila izpad dohodka na tem področju, sredstva pa naj se zagotovijo iz sklada za podnebne spremembe.

Najlepša hvala.