Hvala. Jaz bi se odzvala na te zadeve, ki so bile izpostavljene, in sicer zdaj podatek o tem, da se območje okoljsko občutljivega trajnega travinja povečuje je javen podatek od avgusta, konec avgusta 2022. Torej, je za ta podatek vsakdo vedel in potem ni ministrica modro molčala, ker bi ga tudi javno povedala, ker s tem nima nič težav, da bi karkoli povedala.

Kar se tiče tega, kar je izpostavil gospod Podjed, bi rekla takole, preden smo se mi začeli pogajati z nevladnimi organizacijami s področja kmetijstva, so kmetje iz Cerkniškega polja sami prišli, naslovili pobudo na kmetijsko ministrstvo in so mimo vsega prišli. Smo se dogovorili na sestanku in dejansko tako kot je gospod Podjed povedal, tudi rešujemo zadevo. Enak princip želimo imeti tudi za Ljubljansko barje, Planinsko polje in pa Goričko.

Potem mogoče samo za informacijo o 10 tisoč 900 kmetijskih gospodarstev, ki imajo svoje površine znotraj območja Natura in pa s tem tudi območja okoljsko občutljivega travinja, je po naših analizah potencialno prizadeti okrog tisoč 250 kmetijskih gospodarstev in 50 do 100 je pa takih kmetijskih gospodarstev, ki jih dejansko močno prizadene to območje in s temi bomo posebej intenzivno delali.

Ja, ali nam samooskrba pada ali ne je dobro vprašanje. V Sloveniji verjetno nikoli ne bomo samooskrbni, ker bi bila tudi cena za to previsoka. Na področju mesa, mleka in jajc smo samooskrbni, razen prašičjega mesa, kjer je samooskrba nekoliko manj kot okrog 44 %. Kar se tiče pšenice in pa žit smo samooskrbni okrog 58 % in tukaj dejansko več ali manj, več ali manj se nam ta odstotek ne povečuje oziroma ne znižuje. Zelo nam pa niha samooskrba na področju sadja in zelenjave. Torej tukaj bo pa potrebno marsikaj narediti, od tega, da bomo dejansko povečali namakanje površin, kjer se od ne vem koliko let ni do danes nič spremenilo, kajti intenzivne zelene jedrske proizvodnje in pa tudi krompirja si verjetno v bodoče brez namakanja ne moremo zamišljati. Verjetno se bomo morali odločiti in pa investirati dejansko usmerjeno v napravo rastlinjakov, kjer bomo lahko čez celo leto pridelovali dejansko zelenjavo. Tretja stvar, ki je zelo pomembna, tudi, da bomo pač na trajne nasade, ki jih bomo na novo napravili bi verjetno tudi dejansko imeli pokrite z mrežami. Na tak način bomo dejansko mogoče dosegli večjo samooskrbo. Tako kot sem pa rekla, pa nikoli nismo bili samooskrbni. V okviru skupnega, celega, celega SKP imamo za to na voljo 1,8 milijard in sicer z namenom, da se poveča samooskrba v Sloveniji, poleg tega, da se pa tudi varuje tudi narava in pa okolje. Torej, da to zelo dobro deluje skupaj. Gospod / nerazumljivo/ je jasno povedal na kakšen način se to da narediti, samo s pogovori in pa z dobrim sodelovanjem ne pa mogoče s kakšnimi drugimi zadevami.

Potem grožnja. Gospod Tomažič, jaz nikomur ne grozim in tudi iz našega kabineta nobene grožnje ne prihajajo, povedala bi pa rada, da deležniki so tisti, ki na ministrstvu naslavljajo nekako prošnje ali bo članstvo v zbornici obvezno ali bomo ali bomo karkoli naredili, da bo članstvo v zbornici prostovoljno. Glede na to, da je veliko deležnikov, ki dejansko to naslavljajo, je verjetno prav, da kmetijsko ministrstvo na to odreagira, naredi eno poizvedbo mogoče in na podlagi tega ugotovi kakšno je stanje oziroma kaj si kmetje na terenu želijo in na podlagi tega, potem ali bo ukrepalo na način s spremembo zakona ali kakorkoli. Ampak to ni nobena grožnja, to so dejstva in prav je, da kmetijsko ministrstvo potem v tej smeri odreagira. Hvala.