): Stojan Ščuka, direktor Parka Škocjanske jame.

Mi imamo neko drugo izkušnjo, dejansko pri nas je problem zaraščanja in zaraščanja same, zmanjšuje biodiverziteto, jo zmanjšuje. In naš ukrep, ki smo ga uvedli s kohezijskimi projekti, če samo ocenimo, na Krasu se zarašča 250 tisoč hektarjev zemljišč, kmetijskih zemljišč in mi moramo, če hočemo ohraniti biodiverziteto, istočasno pa tudi neko sonaravno kulturno krajino in samo pridelavo na tem našem območju, moramo to zaraščanje ustavljati. Tako da projekt, ki je bil financiran iz kohezije, namenjen ohranjanju oziroma tudi upravljanju na Natura območju, je bil z ukrepi, ki smo si jih zadali za določene živalske in rastlinske vrste. In potem smo ugotovili, kaj je za njih potrebno, od tega smo izhajali, da smo povabili kmetijsko svetovalno službo, smo povabili zraven Zavod za varstvo narave in seveda tudi naši strokovnjaki in se je ocenilo. Mislim, da v prvi fazi, torej v prejšnjem programskem obdobju smo na ta način razpisali, torej, ko smo ukrepe imeli, smo to razpisali, to smo dali vsakemu možnost, da se je prijavil in že v sami prijavi je točno vedel, kakšni bodo kasneje tudi pogoji, to pomeni, on bo očistil zemljišče, ampak bo na tak in tak način na teh zemljiščih tudi gospodaril. In lahko rečem, da je bil interes velik, če ne bi bilo drugih omejitev, bi bil ogromen. In mislim, da smo s tem naredili en korak samo k zmanjšanju propadanja določenih živalskih vrst, ki dejansko nam tudi Evropska unija očita. Tako da mislim, da je en tak primer dobre prakse, ki se je pri nas zgodil, je prav, da ga mogoče tudi prenašamo na druga območja.

Toliko. Hvala.